Pozdrav vsem. Imam eno težavo – imam precej višjo izobrazbo in položaj v službi kot partner. Leta nazaj, ko sem imela tudi sama bolj mladostniško razmišljanje in prioritete me to ni motilo. Z leti, ko sem tudi v službi napredovala na višje in bolj odgovorno delovno mesto in imam dnevno stik z ljudmi v mojem rangu izobrazbe in delovnih mest sem tudi sama spremenila prioritete in miselnost.

Že po načinu razmišljanja in prioritet ter v pogovoru pa tudi obnašanju sedaj opažam, kako zelo me je pričelo motit to, da partner ni ravno med razgledanimi in inteligentnimi.

Dnevno poslušam neumne debate, opravljanje kakšen je kdo in pogovor o tračih in problemih, ki to sploh niso. Jaz bi se o čem drugem pogovarjala, njemu je pa to nepomembno pa še posmehuje se in norca dela. Občutek imam da vsak dan težje shajam in se celo izogibam zapletanju v pogovor koliko lahko ker se mi s trači res ne ljubi ukvarjat.

Kako bi vi postopali? Hvala.

___________________________________________________________________________________________________

Spoštovana anonimna,
v obdobju mladosti se naša identiteta še oblikuje, zato je razumljivo, da so se vaši pogledi na svet in prioritete spremenili. Pišete, da zaradi te spremembe ne najdete več občutka povezanosti s partnerjem na intelektualnem nivoju. Kar prinese v odnos veliko mero frustracije, jeze in žalosti. Žalostno je, da sta se nekoč lahko razumela na več nivojih, danes pa te povezave več ni. In to bo treba izžalovati, kar je boleč proces.

Spremembe so del življenja, vsaka oseba, ki dela na svojem osebnem razvoju, se sčasoma spremeni.

Kar pa v naše življenje vedno prinese krize, v katerih se srečujemo s tem, kako živeti svoje nove vrednote v okolju, ki pa se ni spremenilo. Kmalu ugotovimo, da to seveda ne gre. Ko naši bližnji pričakujejo, da bomo še zmeraj ista oseba, kot smo bili prej, da bodo naše interakcije ostale enake… je občutek tak, kot da bi se poskušali “stlačiti” v čevlje, ki nam niso več prav.
Nihče od vaju ni kriv, da se več ne moreta razumeti. In na nek način je tudi krivično, da se tega odnosa ne da v polnosti živeti, še posebej, če vaju vežejo pristna čustva. Ampak pomembno je, da ostanemo avtentični, zvesti sebi in se ne pomanjšujemo, zato da bi ohranili odnos. Saj je namen partnerskega odnosa to, da v njem rastemo, ne samo to, da ga imamo.

Zaslužite si odnos, v katerem je to, kar ste videno, razumljeno in spoštovano – kjer lahko delite sebe, svoj notranji svet, partner pa se z vami v njem lahko poveže.

Pia Jerman, Družinska terapija – Vita Bona

Najdete nas tudi na Facebooku in Instagramu.

The post Imam višjo izobrazbo, kot partner: Svetovanje appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.