sprašujete nas, kako predelati odnos s starši, oziroma kako se ozdraviti. To vprašanje je res pomembno in veliko ljudi si ga lahko postavi. Na hitro vam lahko priporočam naslednje.

.

.

Kako ugotovite, kaj je preveč, lahko najdete v knjigi Susan Forward: Strupeni starši. V tej knjigi dobite precej idej, kako zavarovati sebe in postaviti meje staršem.

Tudi sicer vam priporočam, da doma delate na sebi, npr. berete kvalitetne knjige o odnosih (recimo, knjige dr. Gostečnika; še posebej na vašo temo pa Susan Forward: Strupeni starši), redno izvajate telesno aktivacijo, šport (da se tudi naše telo lahko bolj organsko umiri in se relacijska travma počasi začne predelovati), se obdate z dobrimi prijatelji in gradite sedanje pristne odnose (kjer lahko dobite tisto, česar niste dobili od staršev), se morda odločite za terapijo (v sočutnem odnosu s terapevtom lahko dobimo sočutno izkušnjo, ki nam zapolni praznino zaradi staršev, in izžalujete, česar niste dobili od staršev), pojdite na delavnice, predavanja o ustvarjanju boljših odnosov … Sploh pa lahko tudi otrokom zavestno date tisto, kar je vam primanjkovalo s starši. Tako lahko mi kot starši zelo poskrbimo zase, ko ljubeznivo skrbimo za svoje malčke in jim damo nekaj, česar nismo imeli.

.

Tak odnos je lahko izjemno izčrpujoč in vam pobere dosti energije, česar si vsekakor ne zaslužite. Morda imate občutek, da vas starši sploh ne spoštujejo, če se z vami nikoli ne strinjajo. A v večini primerov samo oni zaradi svojih ran ne zmorejo pokazati osnove, ki vam pripada: da ste slišani in uzrti. Če pa prepoznavate, da so prav manipulatorski in toksični, potem imate pravico, da se na obiskih zavarujete in ob takem vedenju tudi odidete. To si lahko dovolite in se ne rabite zaradi tega kriviti. Ni vam treba trpeti ob ljudeh, ki vas ne cenijo.

Ti odhodi so lahko zelo boleči, ker gre za vaše starše, in je normalno, da ob tem pride pogrešanje pristnega odnosa … Kako vam je zdržati z občutki pogrešanja? Kako bi bilo v tistih trenutkih poskrbeti zase (tudi z upoštevanjem zgornjih nasvetov)? Torej: normalno je, da pridejo občutki pogrešanja in normalno je, da vam ni lahko. Lahko se samo počasi naučite, kako je biti s temi občutki, jih v telesu prepoznati, izraziti, dati iz sebe…

Ko pravite, da veste, da vaš odnos z njimi nikoli ne bo pristen, avtentičen, bi človek lahko samo jokal. Starši, ki naj bi bili naše največje zavetje, so lahko včasih naši sovražniki, in to je res boleče. Zaupam v vas, da lahko premagate tudi to bolečino zavrnitve in nenehnega napora, truda, boja s starši, ki niso na vaši strani. Je pa to lahko včasih dolg proces in brez sočutne podpore ne gre.

Na voljo smo vam tudi za več strokovno sočutne pomoči!

Vse dobro vam želim.