Čas za usposabljanje in trening življenjskih veščin.

Usposabljanje in trening sta pomembni sestavini pri učenju življenjskih veščin. Ne pričakujte, da bodo vaši otroci vedeli kaj želite od njih, brez da jih primerno usposobite.

1. Medtem ko nekaj delate naj vas otrok gleda, vi pa prijazno

razlagajte kaj počnete.

2. Potem aktivnost naredita skupaj.

3. Potem naj aktivnost naredi vaš otrok, medtem ko vi gledate.

4. Ko je otrok pripravljen, naj začne aktivnost opravljati sam,

brez vaše pomoči ali prisotnosti.

Spodaj so navedeni primeri usposabljanja otrok, ki so jih z Jane Nelsen delili starši.

Prvi del je vprašanje starša, v drugem delu pa sledi odgovor Jane Nelsen.

Katiejina zgodba:

Danes sem uporabila nekaj strategij iz koncepta »Vzemite si čas za usposabljanje in trening življenjskih veščin« med čiščenjem sobe. V preteklosti je čiščenje sobe izgledalo nekako takole: otrokom sem naročila naj očistijo sobo, šli so v svoje sobe iz katerih jih nekaj ur ni bilo, vendar so sobe ostale nepospravljene. Čez nekaj časa sem jih očistila sama.

Danes sem se odločila, da bomo imeli delavnico na temo kako očistiti svojo sobo (imam 6 letnika in 2 letnico, moja prijateljica pa ima 5 letnika in 3 letnico). Pričela sem z lekcijo »postiljanje postelje« za 6 letnika. 3 in 5 letnica sta pozorno poslušali in nemudoma odhiteli postiljat svoje postelje. Ko sta končali, sta bili zelo ponosni nase!

Pozneje sem se odločila, da bom pospravljanje sobe razdelila v več manjših del za vsakega otroka (pospravljanje oblek, plišastih igračk, čevljev, itn.).

Ko jim je pozornost padla sem jih preusmerila nazaj na delo, ki so ga opravljali, z vprašanji kot so: » Kam grejo čevlji/umazano perilo?«, »Mi lahko prosim pomagaš pri…?«

V 30 minutah so vsi trije pospravili svoje sobe, medtem ko jim je včasih trajalo cel dan ali teden. Prav tako so se strinjali, da je lažje pospravljati sproti.

Poskušala sem jo vključiti v aktivnosti, ki bi bile primerne njeni starosti, vendar se je po prvi prošnji ulegla na tla in jokala.

Vedela je, da če bo dovolj dolgo jokala, jo bom pobrala, potolažila in naredila zahtevano namesto nje. Zato sem jo pustila na tleh (povedala sem ji, da jo imam rada, in da lahko sodeluje pri pospravljanju ko bo pripravljena) in naročila drugim otrokom naj bodo do nje prijazni, vendar jo ignorirajo. Mislim, da bi sčasoma nehala jokati, vendar se je po 15 minutah vmešal oče in jo pobral. Tako je z njim sedela, dokler ostali niso končali svojih zadolžitev.

Katie je naredila imeniten prvi korak s starejšimi otroci. Njena bitka z njenim najmlajšim otrokom mi daje odlično priložnost, da poudarim, da otroke mlajše od 6 let usposabljamo tako, da aktivnost delamo z njimi.

Če vzamemo primer postiljanja postelj. Takoj, ko vaš otrok neha spati v otroški posteljici, kupite posteljnino s črtami. Tako lahko otroku pokažete kako naj poravna odejo s pomočjo črt.

Vi poravnajte eno stran, otrok pa drugo. Lahko se dogovorite za majhno proslavo za takrat ko bo otrok star 6 let in bo lahko sam pospravljal svojo posteljo.

Tameeina zgodba:

Danes zjutraj je moja 5 letnica pospravila posodo iz korita v pomivalni stroj. Razveselilo me je, da se je sama lotila pospravljanja. Ko je končala, sem ji povedala, da mi je zelo pomagala.

Potem pa mi je rekla:«Ker sem ti jaz pospravila posodo, mi lahko prineseš stvari za zajtrk na mizo?«

To se mi ni zdela dobra ideja, saj nisem želela da se nauči, da je pospravila posodo sam zato, da dobi nekaj drugega v zameno.

Tako sem ji rekla da ji lahko prinesem mleko in ji ga nalijem v posodico, ostalo pa naj prinese sama.

Začela je jokati in govoriti kako nepošteno je, da je pospravilo vso posodo, jaz ji bom pa prinesla samo pol zajtrka.

Njen jok je postal vedno močnejši in se končal z izbruhom jeze, ko je rekla:«Prav, pa bom naredila vse sama!«

Tukaj se je pričela sama sebi smiliti, saj je morala sama vzeti mleko iz hladilnika in ga preliti v posodico, pa še mene je krivila za svoje občutke. Prosim pomagaj!

Tamee sem vprašala ali je njena hčerka tudi drugače navajena na sistem nagrajevanja. Povedala mi je, da njen bivši mož in njegova mama ves čas uporabljata sistem nagrajevanja.

To ni bilo težko ugotoviti, saj je takšno obnašanje jasen pokazatelj kaj se zgodi pri dolgotrajni uporabi sistema nagrajevanja.

Moj predlog je bil, da Tamee svoji hčerki dovoli občutiti vse svoje občutke (brez da jih poskuša rešiti ali pa jo pregovoriti/preusmeriti).

Potem pa naj si vzame čas za usposabljanje in trening življenjskih veščin. Takrat naj se pogovorita o tem, kako se počutimo, če delamo stvari za druge, brez da pričakujemo uslugo nazaj.

Eden izmed dobrih načinov učenja prijaznosti do drugih je tudi igra, ki se imenuje »Najdimo vsaj eno stvar, ki jo lahko naredimo drug za drugega vsak dan kot presenečenje, potem pa čakamo, da vidimo kdaj bo druga oseba ugotovila, kaj smo naredili zanjo.«

Ta aktivnost se lahko nadaljuje tudi med večerjo, ko se pri mizi pogovarjamo o tem kar je vsak od nas danes naredil za nekoga drugega, brez da je pričakoval nekaj v zameno.

Koncept časa za usposabljanje in trening življenjskih veščin je primeren za mnoga področja (olika in reševanje težav). Namesto da pričakujemo, da se otroci naučijo iz naših pridig, jim pokažemo kako se lotiti stvari in kako jo dokončati.

Tudi če se vam zdi, da čas za usposabljanje pri vas ne deluje, vedite, da je to del procesa individualizacije (preverjanje kako lahko uporabijo svojo moč v varnem okolju).

Besedilo je izsek iz spletne strani Pozitivna disciplina. Besedilo je napisala Jane Nelsen, ustanoviteljica načel Pozitivne discipline, prevedla in priredila ga je terapevtka Barbara Holcman.