Primarni družini ne zmore postaviti meje, raje vedno v vse privoli: Svetovanje za partnerstvo
Lep pozdrav. Zanimajo me vaša mnenja in morebitni nasveti, kako postopati v dani situaciji.
Naj najprej omenim, da imam res najboljšega moža na svetu. Imava super odnos, se veliko pogovarjava, le njegovi domači pričakujejo, da jim je glede vsega na voljo. V tem delu se ne zmoreva pogovarjati o postavitvi mej, ker mož raje vedno privoli v vse.
Z možem sva se pred dvema letoma zaradi dela preselila v mesto v najemno stanovanje, kjer sva cež teden ko delava, vikende pa redko preživljamo v stanovanju.
Lansko leto je moževa sestra (25 let) izrazila zeljo, da bi prišla prespat vikend v stanovanje, ker se zaradi celodnevnega dela ne bi vozila domov (35 min).
Noben problem.
Vendar se je lansko leto potem to prihajanje, kadar sva midva odšla, začelo vsak vikend, dokler sama nisem začela vihat nosa. Nato je mož občasno sestri rekel, da ostaneva in je vmes kak vikend zaradi tega ni bilo.
.
Ko je prišla prvič, sem ji na kavč nastavila vso potrebno posteljnino, vendar je punca vedno spala v najini postelji. Tudi družbo je imela v stanovanju (koga ne vem).
.
Ko sem možu povedala, da ne želim, da spi v postelji, se mi je čudil, zakaj tega ne dovolim, saj vendar ni kužna in še sestra je (kljub temu, da prihaja iz dela iz zdravstva in je bil vrhunec korone). Ker sem videla, da mož svoji sestri ne bo postavil meje, sem po dolgem razmišljanju, sestri vljudno napisala, da v kolikor se bo potrebovala prenočišče, jo prosim da spi na kavču in da naj ne vozi drugih ljudi v stanovanje. V stanovanju smo z dojenčkom in se mi to ne zdi primerno. Pred tem sem v stanovanju našla več pomanjkljivosti, razbitine kozarca na tleh, polita tla in pult itd. Že to mi ne da miru, saj bi sama, če bi se mi karkoli takega zgodilo drugje, povedala in se opravičila.
Kljub temu, da sem ji rekla naj spalnice ne uporablja, sem pozimi našla odprto okno.
V redu. Konec leta se je začasno to ustavilo. Letos pa se je spet začelo. In sedaj spet prihaja vsak vikend. Mož ji vozi ključe domov in po njih. No, razlog je pac delo nočno/dežurno/večdnevno, ne vem. Sedaj ima punca nekakšne “težave”, kolikor spremljam situacijo. Vse to ima strogo pod nadzor tašča in punca očitno nima nobene zdravstvene težave, jo bo pa bolano naredila ravno njena mama (ki jo tudi vozi okrog zdravnikov in z zdravniki komunicira ona). V to je prepričala vse okrog sebe, in odgovor mojega moža je, da ji sedaj vsaj tako lahko pomagava, da zaradi utrujenosti prespi. Kolikor spremljam ima punca neko psihično težavo, oz. se ne upajo doma pogovoriti in se stvari projicirajo na druge sfere. Ampak težava ostaja moj mož in njegova sestra (mama).
.
Po pogovoru še vedno vztraja pri tem, da je to njegova sestra in se je on tako odločil, da lahko prespi itd. Jaz sem vztrajala, da se z njo pogovori, postavi mejo… Ker nočem, da kdorkoli prihaja v stanovanje, kadar nas ni tam. Ampak, žal neuspešno.
.
Sestre drugače ni nikoli na obisk, ne pride niti do svoje krščenke, zato jo vidimo samo, kadar gremo k njim domov na obisk, pa se to se je nazadnje umaknila in niti kosila ni z nami.
Prosim za nasvete in mnenja. Z možem se poskusim pogovarjati o tem, ampak žal vse preveč verjame svoji manipulantski mami, ki svoje otroke izigrava.
Na kak način naj pristopim? Mož do sedaj pri svoji družini ni postavljal nobenih mej, sedaj pa je v razcepu med mano in sestro (mamo)… Kar seveda ni enostavno, saj nas ima vse rad. Ampak, če ni zmožen mož v tej situaciji postaviti meje, jo bom pa jaz. Ker sestre drugače ne vidim oz. se tako umakne, razmišljam, da ji napišem vljudno, prijazno, asertivno pismo, vendar nimam ideje kako in s kakšnimi besedami naj to izpeljem.
Dodajam se tole iz zadnjega vikenda: na tleh sem ob čiščenju našla tableto.
Ne vem, za kakšno tableto gre (saj jih baje trenutno jemlje)… Mogoče samo kak vitamin, ampak tako daleč niti ni pomembno, saj moj 11-mesecni otrok plazi po tleh in vse kar najde, daje v usta.
Tako sem se že zmešana, da mi ni več jasno, ali samo kompliciram, kot mi reče mož, ali to res ni normalno? Ko sem mu povedala za tableto, ni komentiral ničesar.
Moje mnenje je, da to ni normalno, da vse vikende, ko nas ne bo, in izključno samo takrat, izrabila za bivanje v našem stanovanju. Mislim, da ima punca sama problem, da ne more biti doma, kljub svojemu stanovanju… Vendar zato ne bomo mi v nedogled imeli na voljo našega stanovanja ?
____________________________________________________________________________________________________________________________________
Spoštovana,
v vašem pisanju je čutiti veliko stiske in ujetosti v skorajda brezizhodni situaciji. Verjamem, da lahko občutite veliko besa na sestro, taščo in včasih tudi moža, čeprav pravite, da imata ljubeče razmerje.
Strah nas lahko postane, ko govorite, da njegova sestra dela v zdravstvu in je v času pandemije spala v vaši postelji, hkrati pa so bile na tleh tablete, ki jih lahko vaš otročiček pogoltne, čeprav ne veste, za katere gre…
.
Občutiti je veliko neslišanosti od vašega moža. Toliko razočaranja lahko človek tukaj čuti, ko ima občutek, da se mora sam boriti zase in tudi za varnost svojega otroka, saj ne veste tudi, za katere tablete gre.
.
Terapevtsko delujem z ogromno pari, kjer se dogaja to – moški težje postavi meje svoji družini in žena se lahko počuti ob njem nevidno, nespoštovano in necenjeno.
Lažje bi vam bilo, če bi bil vaš mož na vaši strani in tudi prepovedal svoji sestri vsaj spanje v vajini postelji, če vam to tako veliko pomeni, kar je seveda normalno.
Seveda nas je lahko tudi strah, ali ima njegova sestra morda res kakšno duševno motnjo, o kateri njegova družina ne želi govoriti. Upam sicer, da ne, saj si tega nihče ne zasluži.
Dobro bi bilo, da se vsa družina odkrito pogovori o tem, ker zdaj ne veste, kaj se zares dogaja. Tudi to je nekoliko nenavadno, da vas sestra niti ne pozdravi na skupnih kosilih.
Svetoval bi vam zakonsko terapijo. V varnem okolju bi med drugim delali na tem, da vaš partner začuti vašo stisko in vas začne bolj upoštevati. V igri je tudi varnost vašega otroka.
Moški je lahko velikokrat razdeljen med dva družinska sistema. Je pa vedno odgovornost moškega, da dobi njegova žena občutek, da se je v polnosti odločil zanjo in za njun odnos. Globlje lahko drugače pri ženski govorimo o občutku osamljenosti in zavrnjenosti, kar pa seveda boli.
V vaših besedah je čutiti veliko ljubezni in nam je žal, da imate občutek, da se vaš mož včasih ne postavi na vašo stran.
Vse dobro vam želim,
Zmago Švajncer Vrečko,
individualna, partnerska/zakonska in družinska terapija
.
Najdete nas tudi na Facebooku in Instagramu.
.
Podoben članek preberete tudi TUKAJ.
