Kje je moj smisel življenja?

Dolgo sem premišljeval, kako naj sploh začnem s pisanjem. Na žalost sem prišel do trenutka, ko ne vem več kako naj komu zaupam. Kako naj sploh najdem nekoga, ki mu lahko zaupam?
Živim v tujini. Tisoče kilometrov stran od moje družine, staršev. Živim sam. Skupaj z domačim ljubljenčkom, ki je edino živo bitje tukaj, ki mu še zaupam. Bil sem uspešem. Uspešen v karieri, poročen. Danes sem podrt, razočaran in ločen. Vse skupaj je pustilo ogromno posledic na meni. Ne morem si predstavljati, kako bom se kdaj srečen. 

Vse je šlo navzdol in zadnjih nekaj let, z izjemo nekaj mesecev, se borim sam s seboj.

Z depresijo, ki je vsak dan hujša. Zdravim se z zdravili, poskušam biti pozitiven, poskušam iti na zrak ampak vedno znova padem nazaj v luknjo. Bil sem v razmerju. Po ločitvi, več kot eno leto, pa se ni izlšo.

Nisem več med mladinci. Nekaj čez 40 jim imam. Nobenih otrok. Na žalost. Želel sem jih pa je bila ena od laži bivše žene, da je na skrivaj jemala kontracepcijo. Nisem narcisist. Daleč od tega. Za svojo partnerko bi naredil vse. Vedno. Od tega sem dobil samo razočaranje. In ‘nož v hrbet’. Ampak to je bilo. Kaj sedaj.

Kako naj se spravim k sebi?

Terapija ni pomagala. In bila je zelo draga. Poskušam sam zlesti iz te luknja. Ampak vsak dan razmišljam, kako bi si dal pištolo v usta in vse skupaj končal. Pa si ne zelim, ampak vsak dan vsaj nekajkrat pomislim, kako bi bilo lepo ne več misliti na vse to.
Spim slabo. Silim se v hrano pa čeprav mi ne paše. Da bi se družil, se res ne.

Komu naj še zaupam? Kako naj bom jutri? Ne živim več za naprej.

Živim za dan za dnem. Zbudim sem in komaj čakam, da zaspim ker to je se en dan, ki sem ga preživel.

Ljudje težko razumejo. Ne krivim drugih. Vsak ima svoje težave. Vsak doživlja svoje težave drugače. Vsak jih čuti drugače. Rad bi nazaj postal tisto kar sem bil.

Vesel, optimističen poln načrtov. Danes nimam nič. Prazno življenje. Nikogar, ki bi mu lahko zaupal. Nikogar s katerim bi skupaj pogledal film. Nič. Kuham sam zase. Na sprehod grem sam. Ko pride vikend, ne govorim z nikomur cel vikend. Je to življenje? Težko je navzven igrati nekega ‘veselga’ fanta, ki pa v realnosti komaj preživi dan. Vsak dan težje…
Imejte se lepo. Bodite hvaležni, če imate nekoga s katerim lahko pogledate film in vam zaželi ‘lahko noč’.❤️

_____________________________________________________________________________________________

Dragi gospod, vaša pripoved zareže globoko v srce 💔. Žal mi je, da tako zelo trpite.

Malo me spominja na možnost tiste depresije, ki je po razhodih in osamljenem življenju v tujini precej pogosta.

Ste razmišljali, da bi ponovno obiskali psihiatra, da vidite glede tega kje dejansko ste?

Včasih trenutna zdravila niso dovolj in če razmišljate o smrti, ne delujejo dovolj dobro. Možno je, da bi povečali dozo, ali pa dali druga…

Če mi ne bi omenili razmišljanja o smrti, morda o tem ne bi napisala takoj, toda zdi se mi nujen čimprejšen obisk.

Poleg tega bi vam priporočila, da se čimprej podprete tudi naravno – v FB skupinah (naravno otroštvo in “za vsako bolezen rožca raste) lahko najdete ideje za podporo telesu.
Ko boste podprti celostno, pa je čas za terapijo.

Najdite ugodnejšo, poskusite z drugim terapevtom. Včasih se ne ujamemo z vsakim terapevtom in s tem ni popolnoma nič narobe-je pa kruto, da ste zdaj v takem stanju brez terapij. Nujno morate odkriti, zakaj se vam pojavlja ta osamljenost…

Tujina – morate tam ostati? Kako ste z druženjem, s sodelavci, s pridobivanjem novih prijateljstev, z druženjem z nasprotnim spolom?

V stanju depresije to seveda ne gre, toda ko se boste postavili na noge psihično, bo morda tudi druženje lažje steklo. Sicer pa je morda vseeno vredno razmisliti in narediti kaksno pavzo za daljši obisk doma, ali pa celo bolniško doma, ali pa v končni fazi tudi selitev?

To sta prvi dve misli, ki prideta na pamet. Prosim, takoj poskrbite zase. Niste sami, tukaj smo za vas. Pogumno naprej! 🙏

Odgovor je zapisala družinska terapevtka Katja K. Knez Steinbuch.

Najdete nas tudi na Facebooku. 

The post Kje je moj smisel življenja? Svetovanje appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

Vprašanje:

Prosim za nasvete. Bila sem v zelo težkem razmerju polnem fizičnega in psihičnega nasilja. Po kar nekaj mescih, lahko bi že rekli letih mi je en dan prekipelo in sem v efektu poklicala policijo in vse povedala, oni so seveda izdali prepoved približevanja. Nikoli nisem kritizirala partnerja ali pa se komu zaupala za težave, zato noben ni vedel kaj se v resnici dogaja.

V času prepovedi jo je večkrat prekršil in tudi bil opozorjen da bo kmalu sledil pripor.

Ker je nadaljeval sem ga najprej sama opozorila kaj mu grozi da naj preneha in se hotela lepo z njim pogovorit da je konec. Ampak si je on to razlagal drugače in ko je dojel me je v javnosti pred drugimi ljudmi močno fizično napadel, tudi grozil da me bo ubil vendar so ga mimoidoči pravočasno ustavili. Seveda so ga odpeljali v pripor od tega je že nekaj dni moja vest pa mi nabija vsaki dan bolj saj mi hodijo sem njegovi domači in prijatelji, da kaj si jaz mislim in čakam da je moja naloga da ga spravim iz pripora. Vsi ti pritiski in podživljanja so me pripeljala do samomorilnih misli saj več ne zdržim. Kako si naj pomagam, da ne pristanem na antidepresivih. Prosim vas za nasvete.

_____________________________________________________________________________________________________________________________

Verjamem pa, da vam znajo njegovi znanci – za katere vprašanje, če jih ne pošilja prav on – otežiti breme.

The post Sem žrtev fizičnega in psihičnega nasilja, kam po pomoč: SOS appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.