Česa se pri prijavi bojite?

Spodbujanje mladoletne osebe, (oz sploh pod 14) k pošiljanju spolne vsebine je kristalno jasno kaznivo dejanje.

In za vašega otroka gre… da tudi ona izve, da je to kaznivo… je vas strah, ali vas je sram, ste nemočni, nesigurni vase, se bojite kaj bo potem???

Nujno morate priti do svojih občutkov, asap.

Taksna “zamrznitev”, ko ne zmoremo reagirati takoj, se sicer izjemno pogosto zgodi tudi tam, kjer imajo mame same izkušnjo spolne zlorabe. Zato vas močno pozivam, da razmislite, če ste sami doživeli kakšno podobno izkušnjo…. ste bili kdaj v terapevtskem procesu in raziskovali svoja občutja, svojo preteklost?

Namreč če sami nosimo nepredelano spolno zlorabo, je s tem večja možnost, da jo bodo morali predelati naši otroci. Ali pa celo doživeti temu se reče transgeneracijski prenos travme. Svetujem vam, da si tudi o tem kaj preberete.

Kot tretje pa pomembno – vaša hči absolutno ni v ničemer kriva, da se ji je nalepil na chat spolni nadlegovalec. Za to ni nikoli odgovorna žrtev. To ji morate absolutno povedati! Nisi kriva, ampak dajva pogledati, kaj se je zgodilo… pri tem, da “morate biti mirni” ob vsem…povprašajte jo, če jo je ta gospod privlačil… kaj se dogaja v njej… z njenim telesom.. ali se je v njej zbudila kakšna privlačnost, odzivnost telesa… vse to je namreč možno.

Povejte ji, da s tem ni nič narobe. Ampak da je narobe del, ko to izkoristi starejša odrasla oseba. Da je narobe, če jo v kaj sili. Da nihče nima te pravice. Da si zasluzi, da z nekom svojih let razišče te teme, ko bo čas za to, ko bo prostor za nek varnejši odnos. Ne pa z neznancem. Vprašajte jo, kako to, da ji je sploh bil ta del ok. Pozanimajte se, kje je ona. In ne obsojajte je. To je bistveno. Ne zasramujte. Ampak povejte ji jasno, da je to zloraba. Da si zasluzi nekaj drugega in da se mora zavarovat, zaščitit pred ljudmi, ki bi preizkušali iti čez njene meje. Njeno telo je namreč sveto in dragoceno…. da boste lažje vodili ta pogovor, morate prej izprašati sebe, kakšen je vaš odnos do telesa in telesnosti.

Slutim namreč, samo po občutku, da imate tudi vi tukaj kakšne rane. Če me občutek ne vara, ste dobrodošli na terapijo

Pa srečno, vse bo ok – dobro da ste odkrili stvari pravočasno! Samo pogumno s prijavo in s pogovorom!