<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>strahovi Archives &#8211; Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</title>
	<atom:link href="https://druzinska-terapija.com/tag/strahovi/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://druzinska-terapija.com/tag/strahovi/</link>
	<description>Terapevtka družinske terapije Katja Knez Steinbuch</description>
	<lastBuildDate>Mon, 11 Oct 2021 02:31:57 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	

<image>
	<url>https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/08/favicon-VB-100x100.png</url>
	<title>strahovi Archives &#8211; Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</title>
	<link>https://druzinska-terapija.com/tag/strahovi/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Kam po pomoč v duševni stiski (dan duševnega zdravje)</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/kam-po-pomoc-v-dusevni-stiski/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=kam-po-pomoc-v-dusevni-stiski</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/kam-po-pomoc-v-dusevni-stiski/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Sun, 10 Oct 2021 08:07:38 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
		<category><![CDATA[čustva]]></category>
		<category><![CDATA[dober družinski terapevt]]></category>
		<category><![CDATA[duševno zdravje]]></category>
		<category><![CDATA[kam po pomoč v duševni stiski]]></category>
		<category><![CDATA[motnje]]></category>
		<category><![CDATA[odnosi.stres]]></category>
		<category><![CDATA[podpora]]></category>
		<category><![CDATA[pomoč]]></category>
		<category><![CDATA[pomoč v stiski]]></category>
		<category><![CDATA[stiska]]></category>
		<category><![CDATA[strahovi]]></category>
		<category><![CDATA[terapevt]]></category>
		<category><![CDATA[tesnoba]]></category>
		<category><![CDATA[žrtev nasilja]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://druzinska-terapija.com/?p=1651</guid>

					<description><![CDATA[<img width="564" height="846" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/10/8fe6cae841fa065f8b16ddcaf88fae2f.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" fetchpriority="high" /><p>Danes je svetovni dan o ozaveščanju duševnega zdravja . Tudi Covid-19 ima velik vpliv na duševno zdravje ljudi. Poskrbite za svoje mentalno zdravje. Pogovarjajte se z nekom, ki mu zaupate v stresnih situacijah. Ponudite pomoč prijateljem, družinskim članom, ki imajo težave. Če vidite, da so težave vedno večje, se obrnite na pomoč k terapevtu. &#160; [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/kam-po-pomoc-v-dusevni-stiski/">Kam po pomoč v duševni stiski (dan duševnega zdravje)</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="564" height="846" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/10/8fe6cae841fa065f8b16ddcaf88fae2f.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" /><p>Danes je svetovni dan o ozaveščanju <strong>duševnega zdravja</strong> . Tudi Covid-19 ima velik vpliv na<strong> duševno zdravje</strong> ljudi.</p>
<p>Poskrbite za svoje mentalno zdravje.</p>
<p>Pogovarjajte se z nekom, ki mu zaupate v <strong>stresnih</strong> situacijah.</p>
<p>Ponudite pomoč prijateljem, družinskim članom, ki imajo težave.</p>
<p>Če vidite, da so težave vedno večje, se obrnite na <strong>pomoč k terapevtu</strong>.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>S svetovnim dnem <strong>mentalnega zdravja</strong> poskušamo opozoriti na <strong>duševne težave</strong>, <strong>strahove</strong> in <strong>motnje</strong>, ki so žal zelo pogosto del našega vsakdana. Tudi otroci in mladostniki se lahko srečujejo z velikimi zahtevami, <strong>stresom</strong>, občutkom <strong>nemoči</strong>, <strong>nesprejemanja</strong>, kar vse lahko vodi v različne oblike <strong>duševnih stisk</strong>.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><strong>Duševno zdravje</strong> je pomembno, saj vpliva na naše razmišljanje, vedenje, <strong>čustva</strong>, <strong>odnose</strong>, učenje, delo in osebno rast. Pomeni večjo prilagodljivost, iznajdljivost in odpornost na nenadne, pa tudi na dalj časa trajajoče napore in <strong>neprijetn</strong>e dogodke.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Če želimo prispevati k boljšemu prepoznavanju in destigmatizaciji ter k hitrejši in učinkovitejši (prvi) <strong>pomoči</strong> ljudem v <strong>duševni stiski</strong>.</p>
<p>&nbsp;</p>
<blockquote>
<h4><strong> Spodbujamo vse, da si v oktobru, ko obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, vzamejo čas za vsaj kratek pogovor s svojimi najbližjimi o duševnem zdravju, počutju, strahovih in stiskah.</strong></h4>
</blockquote>
<p>&nbsp;</p>
<p>Pri tem se je pomembno zavedati, da včasih ljudje potrebujejo le stisk roke,topel pogovor ali objem, včasih pa tudi <strong>strokovno pomoč</strong>. Če se za <strong>strokovno pomoč</strong> še ne zmorejo odločiti, pa je bistvenega pomena<strong> podpora</strong> najbližjih.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Deset opozorilnih znakov, ki lahko naznanjajo težave v <strong>duševnem zdravju</strong> pri sočloveku:</p>
<p>-Žalost in umaknjenost v zadnjih nekaj tednih.</p>
<p>-Resni nameni za samopoškodbe ali samomor ali načrtovanje samomora oz. samopoškodovanja.</p>
<p>-Resna tvegana vedenja ali nekontrolirana vedenja.</p>
<p>-Nenaden pojav intenzivnega <strong>strahu</strong> brez nekega jasnega razloga.</p>
<p>-Nenadna izguba ali pridobitev telesne teže in izguba ali povečanje apetita.</p>
<p>-Oseba vidi, sliši ali verjame v stvari, ki jih ni.</p>
<p>-Ponavljajoče se pitje alkohola ali zloraba drugih psihoaktivnih substanc.</p>
<p>-Velike osebnostne spremembe ali spremembe v vedenju, čustvovanju in spalnih navadah.</p>
<p>-Težave s pozornostjo oz. koncentracijo.</p>
<p>-Pretirana skrb in <strong>tesnoba</strong>, ki ovira vsakodnevno funkcioniranje.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Če čutite, da ste zares v <strong>STISKI, OGROŽENI ALI SAMOMORILNI</strong>,</p>
<p>Preverite tole: <a href="https://www.psih-klinika.si/koristne-informacije/klic-v-dusevni-stiski/?fbclid=IwAR1kXRsBhcAK_2cM23EQl2qZoo2yvh0yqZMif57HJUq7sC8wpSh_XqkGqrU">https://www.psih-klinika.si/korist&#8230;/klic-v-dusevni-stiski/</a></p>
<p>In nujno takoj pokličite na <strong>pomoč</strong>!</p>
<p>V primerih ogroženosti pokličite:</p>
<p>&#8211; Telefon Samarijan (116 123)</p>
<p>&#8211; Krizni center za ženske, otroke in <strong>žrtve nasilja</strong> (031 233 211)</p>
<p>&#8211; Društvo Ključ (080 17 22)</p>
<p>&#8211; TOM telefon (116 111)</p>
<p>&#8211; Policija 113 ali 080 12 00 (anonimni telefon)</p>
<p>&#8211; Reševalci 112</p>
<p>&#8211; Sos telefon za ženske in otroke (080 11 55)</p>
<p>&#8211; DRUŠTVO ZA NENASILNO KOMUNIKACIJO &#8211; DNK (031 770 120)</p>
<p>&#8211; VARNA HIŠA (031 736 726)</p>
<p>&#8211; Zavod Karitas Samarijan &#8211; telefon 031 655 961 ali 031 666 321, program varna hisa in materinski dom</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Tukaj smo za vas tudi mi, <strong>terapevti DRUŽINSKE TERAPIJE VITA BONA</strong>, če rabite <strong>pomoč</strong>, se lahko vedno obrnete tudi na nas.</p>
<p>Dobrodošli.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/kam-po-pomoc-v-dusevni-stiski/">Kam po pomoč v duševni stiski (dan duševnega zdravje)</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/kam-po-pomoc-v-dusevni-stiski/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Koronavirus: 5 razlogov, zakaj smo lahko mirni in kako mir ohranimo</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/koronavirus-5-razlogov-zakaj-smo-lahko-mirni-in-kako-mir-ohranimo/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=koronavirus-5-razlogov-zakaj-smo-lahko-mirni-in-kako-mir-ohranimo</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/koronavirus-5-razlogov-zakaj-smo-lahko-mirni-in-kako-mir-ohranimo/#comments</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 14 Mar 2020 19:53:54 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Strokovne objave]]></category>
		<category><![CDATA[družinska terapija]]></category>
		<category><![CDATA[družinski terapevt]]></category>
		<category><![CDATA[katja knez steinbuch]]></category>
		<category><![CDATA[koronavirus]]></category>
		<category><![CDATA[panični napad]]></category>
		<category><![CDATA[panika]]></category>
		<category><![CDATA[psihoterapevt]]></category>
		<category><![CDATA[strahovi]]></category>
		<category><![CDATA[tesnoba]]></category>
		<guid isPermaLink="false">http://druzinska-terapija.com/?p=1083</guid>

					<description><![CDATA[<img width="660" height="330" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2020/03/koronavirus.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="koronavirus" decoding="async" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2020/03/koronavirus.jpg 660w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2020/03/koronavirus-600x300.jpg 600w" sizes="(max-width: 660px) 100vw, 660px" /><p>Koronavirus je v razmahu in vse v Sloveniji se trenutno vrti okoli tega. Veliko ljudi je v strahu, zato bi radi opozorili na nekatere racionalne razloge, ki nam lahko pomagajo, da razumemo trenuten pojav. &#160; 1. Gre za prehodno stanje Ljudje imajo občutek, da kar ne bo konca, trgovine se praznijo, ljudje se sprašujejo kakšna [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/koronavirus-5-razlogov-zakaj-smo-lahko-mirni-in-kako-mir-ohranimo/">Koronavirus: 5 razlogov, zakaj smo lahko mirni in kako mir ohranimo</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="660" height="330" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2020/03/koronavirus.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="koronavirus" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2020/03/koronavirus.jpg 660w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2020/03/koronavirus-600x300.jpg 600w" sizes="auto, (max-width: 660px) 100vw, 660px" /><p><strong>Koronavirus</strong> je v razmahu in vse v Sloveniji se trenutno vrti okoli tega. Veliko ljudi je v <strong>strahu</strong>, zato bi radi opozorili na nekatere racionalne razloge, ki nam lahko pomagajo, da razumemo trenuten pojav.</p>
<p>&nbsp;</p>
<h4><strong>1. Gre za prehodno stanje</strong></h4>
<p>Ljudje imajo občutek, da kar ne bo konca, trgovine se praznijo, ljudje se sprašujejo kakšna bo prihodnost, zato je to stanje podobno fenomenu vojne, ko ljudje v strahu pričakujejo najhujše možno. Toda v resnici vojne ni in v resnici ta čas virusa ne bo trajal večno. Veliko virusov se je v preteklosti že obvladalo.</p>
<h4>2. Okužbe lahko odkrijemo in vemo, kaj povzroča bolezen</h4>
<p>Znanstveniki so že odkrili, kaj povzroča obolenje in sicer mutirani virus sarsa, covid 19. S pomočjo testa ga danes lahko zanesljivo ugotovijo. Novih raziskav pa je vsak dan samo še več. Tudi pri nas so bila testiranja v porastu in odkrili so, koliko je število obolelih</p>
<p><strong>3. S primernimi ukrepi lahko virus zajezimo</strong></p>
<p>Mnogo akcij že spodbuja samoizolacijo in vso možno razkuževanje. Oboje lahko bistveno pripomore k manjšem širjenju virusa med nami, predvsem med ranljivejšimi skupinami. Če v vsakdanjiku pozabljamo, kako je skrb za zdravje pomembna, je to ključni moment, da poskrbimo za svoj imunski sistem.</p>
<h4><strong>4. V tej katastrofi nismo sami</strong></h4>
<p>Vse države v Evropi naj bi že imele okužene, viša pa se tudi število držav v svetu. Gre za pandemijo, ki bo vse države povezala v istih občutkih. Cel svet si želi razrešitve situacije in na čustvenem nivoju bo to prineslo veliko sprememb. Ta karantena in zaustavitev dogajanja bo vse prisilila k večji čuječnosti in stiku s tem trenutkom.</p>
<h4>5. Človeštvo je v preteklosti že šlo skozi pandemije</h4>
<p>Čeprav je za nas ta panedmija prva, je v resnici človeštvo mnogo pandemij že preživelo. Takrat so imeli manj infromacij, ki bi ljudi spravljale v stisko, zato pa so se več spraševali in iskali pomoč v naravi in izboljšanju imunskega sistema. Zdravstvo se je skozi leta samo še bolj razvilo, zato je nudenje pomoči bolj kvalitetno kot včasih.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>To je pet razlogov, ki jih lahko vedno preberete, če bi se znašli v stiski. Ponujajo odgovor na to, da nekaj kontrole vendarle imamo in da smo kot človeštvo preživeli že marsikaj, tudi hujšega, na kar v trenutkih tesnobe hitro pozabimo.  Mir je v trenutkih še posebej dragocen, ker se po internetu širi veliko napačnih prepričanj.</p>
<p>&nbsp;</p>
<h4><em>Pa brez panike!</em></h4>
<p>Na socialnih omrežjih pogosto preberemo stavek &#8220;<strong>Ne delaj panike</strong>&#8220;. Gre za kontraproduktiven stavek, saj tistega ki je v strahu, ne bo v ničemer pomiril. Beseda panika pa pomeni precej več kot njegov strah ali njegova tesnoba.  Označiti ljudi za paničarje pomeni pripisati jim več strahu, kot ga občutijo, jih obsoditi in nevedete dati dovoljenje, da ga čutijo še več. V teh trenutkih pa je smiselno iskati mir. Do miru ne pridemo s stavkom &#8220;<strong>daj se umiri</strong>&#8220;, ampak z vprašanji česa se bojijo in racionalnimi razmejitvami. S tem mislim predvsem na to, da s sogovornikom sočutno ugotavljamo, kaj od njihovih prepričanj drži, kaj pa je morda irracionalen strah. Če ste tisti, ki strahu močno ne čutite, boste ravno vi lahko prva opora sogovorniku, ki je v stiski. V teh trenutkih je bistveno, da kot skupnost ne nehamo iskati ravnovesja med odrezanim strahom (ignoranco) in tesnobo (strahom).</p>
<p>&nbsp;</p>
<h4><em>Če panika pride zares</em></h4>
<p>Tudi beseda <strong>panika</strong> pogosto ni na mestu &#8211; 1. ker je terminološko neustrezna, 2. ker dela krivico vsem tistim, ki čutijo &#8220;zgolj&#8221; strah. Strahu namreč ne zmanjšamo tako, da ga prepovemo, temveč, da se naučimo z njim živeti. Toda če imate občutek, da vas v prsih stiska, istočasno pa vam razbija srce, čutite mravljince in/ali vročino po telesu, ter se morda potite in imate občutek, da boste doživeli živčni zlom, ali kar na mestu umrli, ne gre za novi virus, ampak panični napad. Do paničnega napada pride, kadar se močno poveča preplavljajoč občutek nemoči, ujetosti in močnega strahu. V resnici gre za fiziološki odziv, ko telo zaradi namišljene ali realne nevarnosti sproži veliko adrenalina. Gre za to, da telo na tak način izrazi pretirane občutke. <strong>Panični napad sam po sebi niti ni nevaren</strong>. Če bi kdo res čutil povečano tesnobo in paniko, v obliki paničnega napada, lahko vedno pokliče <strong>strokovno pomoč,</strong> <strong>družinskega terapevta</strong>. Vse več <strong>psihoterapevtov</strong> bo v teh dneh na voljo preko skypa, prav tako mi.</p>
<p>&nbsp;</p>
<h4><em>Kako si pomagati sam?</em></h4>
<p>Če čutite, da imate <strong>povečane strahove</strong>, jih je dobro vsak dan izražati in &#8220;dati ven iz telesa&#8221;. Ko strahove izgovorimo, postanejo manjši. Tudi telesna aktivnost močno poveča tvorbo pozitivnih hormonov. Tako imenovani hormoni sreče (oksitocin, endorfini ipd) se  tvorijo v zdravih, sproščenih odnosih. V tem smislu je dobrodošel tudi humor (četudi je glede na okoliščine črn). Osredotočajte svoje misli na pozitivno in iščite načine, kako si polepšati dneve. Četudi zgolj v svetlejših in toplejših barvah. Predvsem pa se večkrat na dan ustavite in zadihajte. Dihanje namreč sprošča napetosti.</p>
<p>K sproščanju telesnih napetosti mnogo pripomore čuječnost in ostale dihalne tehnike, vizualizacije in meditacije. Te tehnike nam lahko pomagajo, da začutimo sebe in zmanjšamo porast negativnih misli. Za vas smo pripravili brezplačne webinarje, preko katerih lahko raziskujete svoje strahove in najdete vaš način samopomirjanja: Korona in tesnoba (kako se pomiriti)</p>
<p>V naslednjih dneh boste poleg posnetkov lahko spremljali še več videov in napotkov, kako se srečati s strahom. Toplo dobrodošli.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Napisala: <strong>Katja Knez Steinbuch, družinska terapevtka</strong></p>
<p>&nbsp;</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/koronavirus-5-razlogov-zakaj-smo-lahko-mirni-in-kako-mir-ohranimo/">Koronavirus: 5 razlogov, zakaj smo lahko mirni in kako mir ohranimo</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/koronavirus-5-razlogov-zakaj-smo-lahko-mirni-in-kako-mir-ohranimo/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>1</slash:comments>
		
		
			</item>
	</channel>
</rss>
