Vprašanje:  S sestro sva včasih obe živeli doma, pri mami. Najina mama je definicija MOM osebe in je zelo naporna, z njo je peklensko živeti. Sama sem bila zaradi tega veliko krat v depresiji. Odselila sem se in sedaj sem zaživela, z eno izjemo.. Sestra še vedno živi tam, nesrečna, z veliko težavami in jaz to vsakodnevno poslušam. Vedno, ko je nova težava, pokliče. Tudi mama me kliče in govori, drugo plat. Sestra veliko krat pokliče in strese vso jezo name in mi pravi, da blagor meni, ki me živim več tam. Zanima me ali sem sebična če si ne želim reševati njihovih medsebojnih konfliktov, niti poslušati o tem? Do katere meje sem jaz primorana biti vpletena v njihove konflikte? Rada bi samo živela mirno življenje. Kako lahko to rešim na spoštljiv način, brez da bi sestro na smrt užalila? 

_______________________________________________________________________________________

Spoštovana gospa. 

Iskrena hvala za zaupanje. Najprej bravo za to, da ste zbrali moč in poskrbeli zase in svojo družino s tem, ko ste se odselili stran. Samo predstavljam si koliko dela na sebi je bilo potrebno in koliko ste čustveno tvegali, ko ste naredili ta korak.

In kot opisujete je to močno pripomoglo k vašemu počutju in svobodi, kar me res veseli.

Glede na vprašanja, ki nam jih zastavljate imam občutek, da vaše telo in srce ponovno zelo močno sporočata kaj si želita in potrebujeta, a vas hkrati skrbi, da to ne bi pomenilo, da ste sebični…da morda puščate sestro samo, med tem, ko ste se vi “rešili”. 

Ne, nikakor niste sebični, samo pri sebi jasno prepoznavate, da so bile, oz. so vaše meje porušene s tem, ko ste ponovno poskrkani nazaj in postajate njuna “terapevtka”. V vsakem odnosu imamo pravico in smo pravzaprav edini odgovorni za to, da poskrbimo zase in jasno izrazimo naše potrebe in meje (kaj nam je pomembno in česa nikakor ne toleriramo, ker nam ni ok, nas spravlja v stisko ipd…). 

Niste sebični, ko želite mirno živeti in ne reševati konfliktov, ki niso vaši, ali poslušati vsako stisko sestre.

Pravico imate, da vedno preverite pri sebi kako se počutite in ali ste v tistem momentu zmožni nekoga poslušati (pa naj bo to sestra, mama ali katera koli druga oseba) in spoštljivo postaviti mejo. To je namreč ljubeč izraz skrbi za vas in vaše zdravje…in samo vi ste tista, ki to lahko stori. 

Slišim, da se v vas prebudi krivda, ko sestra reče blagor tebi, ker si šla, ampak verjamem, da tudi ona ni tako zelo nemočna, kot se morda zdi na prvi pogled. Morda v stiski v kateri se ona znajde ob vajini mami resnično potrebuje terapevtsko pomoč, in obstaja kar nekaj možnosti za ekonomsko ugodne terapije, če se bo za to odločila. 

Včasih, ko gre za zelo razdiralne dinamike v družini moramo poleg čisto fizičnih mej narediti tudi zelo jasne čustvene meje. Kar ne pomeni, da nam je vseeno za to osebo, temveč, da imamo tako radi sebe, da se nismo več pripravljeni žrtvovati, saj je cena prevelika. 

Kako bo vaša sestra razumela ali doživela vašo mejo žal ni v vaših rokah, oz. je nekaj nad čemer nimate kontrole.

Gotovo pripomore, če lahko mejo postavite, ko boste mirni in na spoštljiv način, iz zavedanja, da to počnete iz ljubezni do sebe in ne ker bi želeli njo prizadeti ali zapustiti. Ker ste vredni življenja v miru in ker je to nekaj, kar lahko definitivno najde tudi vaša sestra… Če se za to odloči (v vas pa ima pravzaprav tudi zgled kako to storiti). A njen odziv v resnici ni odvisen od vas. 

Kadar osebe naših mej nočejo oz. ne zmorejo spoštovati (se jezijo, nas zavrnejo, zamerijo) ne pomeni, da je z našimi mejami ali nami nekaj narobe (čeprav se nam lahko hitro prebudi ta občutek sploh, če kot otroci nismo imeli pravice do svojih občutij, če za naše pristne potrebe ni bilo prostora in smo morali vedno “razumeti” druge, morda “hoditi po prstih”, nas pa nihče ni videl). Te osebe naše meje razjezijo, saj so ves čas, ko mej nismo postavljali, oni profitirali. Ampak žal v tej dinamiki nas in naših potreb zanje ni bilo. In ko postavimo svoje duševno zdravje na prvo mesto, se pravila igre spremenijo.

A če ne zmorejo videti in spoštovati nas v naših potrebah in občutjih, potem žal v tem odnosu ni prostora za nas, in ni spoštovanja, kar pa je nekaj, kar si absolutno zaslužimo v vseh vaših odnosih. 

Draga gospa, iz srca vam želim vse dobro, predvsem pa poguma na tej poti, ko sledite sami sebi in se učite imeti radi sama sebe. 

Komentar je zapisala družinska terapevtka Tjaša Šuštar. 

Najdete nas tudi na Facebooku in Instagramu.

The post Kako sestri postaviti mejo? Svetovanje appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

Danes je svetovni dan o ozaveščanju duševnega zdravja . Tudi Covid-19 ima velik vpliv na duševno zdravje ljudi.

Poskrbite za svoje mentalno zdravje.

Pogovarjajte se z nekom, ki mu zaupate v stresnih situacijah.

Ponudite pomoč prijateljem, družinskim članom, ki imajo težave.

Če vidite, da so težave vedno večje, se obrnite na pomoč k terapevtu.

S svetovnim dnem mentalnega zdravja poskušamo opozoriti na duševne težave, strahove in motnje, ki so žal zelo pogosto del našega vsakdana. Tudi otroci in mladostniki se lahko srečujejo z velikimi zahtevami, stresom, občutkom nemoči, nesprejemanja, kar vse lahko vodi v različne oblike duševnih stisk.

Duševno zdravje je pomembno, saj vpliva na naše razmišljanje, vedenje, čustva, odnose, učenje, delo in osebno rast. Pomeni večjo prilagodljivost, iznajdljivost in odpornost na nenadne, pa tudi na dalj časa trajajoče napore in neprijetne dogodke.

Če želimo prispevati k boljšemu prepoznavanju in destigmatizaciji ter k hitrejši in učinkovitejši (prvi) pomoči ljudem v duševni stiski.

 Spodbujamo vse, da si v oktobru, ko obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, vzamejo čas za vsaj kratek pogovor s svojimi najbližjimi o duševnem zdravju, počutju, strahovih in stiskah.

Pri tem se je pomembno zavedati, da včasih ljudje potrebujejo le stisk roke,topel pogovor ali objem, včasih pa tudi strokovno pomoč. Če se za strokovno pomoč še ne zmorejo odločiti, pa je bistvenega pomena podpora najbližjih.

Deset opozorilnih znakov, ki lahko naznanjajo težave v duševnem zdravju pri sočloveku:

-Žalost in umaknjenost v zadnjih nekaj tednih.

-Resni nameni za samopoškodbe ali samomor ali načrtovanje samomora oz. samopoškodovanja.

-Resna tvegana vedenja ali nekontrolirana vedenja.

-Nenaden pojav intenzivnega strahu brez nekega jasnega razloga.

-Nenadna izguba ali pridobitev telesne teže in izguba ali povečanje apetita.

-Oseba vidi, sliši ali verjame v stvari, ki jih ni.

-Ponavljajoče se pitje alkohola ali zloraba drugih psihoaktivnih substanc.

-Velike osebnostne spremembe ali spremembe v vedenju, čustvovanju in spalnih navadah.

-Težave s pozornostjo oz. koncentracijo.

-Pretirana skrb in tesnoba, ki ovira vsakodnevno funkcioniranje.

Če čutite, da ste zares v STISKI, OGROŽENI ALI SAMOMORILNI,

Preverite tole: https://www.psih-klinika.si/korist…/klic-v-dusevni-stiski/

In nujno takoj pokličite na pomoč!

V primerih ogroženosti pokličite:

– Telefon Samarijan (116 123)

– Krizni center za ženske, otroke in žrtve nasilja (031 233 211)

– Društvo Ključ (080 17 22)

– TOM telefon (116 111)

– Policija 113 ali 080 12 00 (anonimni telefon)

– Reševalci 112

– Sos telefon za ženske in otroke (080 11 55)

– DRUŠTVO ZA NENASILNO KOMUNIKACIJO – DNK (031 770 120)

– VARNA HIŠA (031 736 726)

– Zavod Karitas Samarijan – telefon 031 655 961 ali 031 666 321, program varna hisa in materinski dom

Tukaj smo za vas tudi mi, terapevti DRUŽINSKE TERAPIJE VITA BONA, če rabite pomoč, se lahko vedno obrnete tudi na nas.

Dobrodošli.

The post Kam po pomoč v duševni stiski (dan duševnega zdravje) appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

Vprašanje: Sem ločena in imam otroka z bivšim partnerjem ,ki pa je patološki narcis.  Bivši je vse v okolici je zmanipuliral in vse obrnil v svoj prid. Znašla sem se v stiski, saj  za vsak neodgovorjen klic, piše maile (tudi na CSD) in izvaja psihično nasilje z izgovori, da mu onemogočam stike z otrokom. Prosim za pomoč, saj sem v veliki stiski.

___________________________________________________________________________________________________

Spoštovana gospa.

Vzgajati otroka z osebo, s narcisistično osebnostno motnjo je izredno težka naloga in zaradi vašega duševnega zdravja vam svetujem, da si poiščete oporo, ki vam bo lahko pomagala, da boste čustveno lažje kos situaciji, ter da boste lahko oblikovala situaciji najboljše strategije.

Morda nekaj konkretnih nasvetov kar se tiče starševstva.

Kot se gotovo izkusili že na lastni koži, narcistične osebe niso sposobne direktnih konfrontacij.

V svojem temelju so tako zelo prestrašeni in z občutki neprimernosti (česar se zavestno ne zavedajo), da na najmanjšo kritiko lahko reagirajo z nekontroliranim besom in popolnoma neproporcionalno s situacijo.

Kaj to pomeni? Da vaše kritike ali celo dobronamerni nasveti glede njegovega očetovstva, (čeprav so popolnoma na mestu) ne bodo ničesar spremenile. Verjamem, da vas jezi in boli, ker se kot oče ni zmožen pristno zanimati in povezati z vašim sinom. Žal tudi v ta odnos očitno vstopa z željo po tem, da se nahrani z občudovanjem, in sina verjetno doživlja kot neke vrste podaljšek samega sebe. To je res krivično in boleče, za vajinega sina a žal ga kot očeta ne morete spremeniti. Na žalost se osebe z narcisistično osebnostno motnjo tudi zelo redko prostovoljno odločijo za terapevtski proces, saj doživljajo, da ni z njimi nič narobe in da so problema vedno drugi.

Kaj pa lahko storite?

Kar lahko kot mama storite je to, da ustvarite varen prostor za vašega sina, da lahko kadarkoli izrazi žalost, razočaranje ali jezo, ki jo čuti. Glede na to, da mu brezpogojnega sprejemanja, zrcaljenja in sočutja oče ne zmore dati, je vaša sprejemajoča drža še toliko bolj pomembna.

Sinu lahko na letom primeren način razložite očetove težave, ne da bi pri tem uporabili izraz narcisistična motnja ali grdo o njem govorili. Zelo pomembno je, da sinu očeta ne kritizirate, saj je ne glede na vse, oče del njega. Če grdo govorimo o drugem staršu otrokom povzročamo še več bolečine in jih postavljamo v vlogo razsodnika. Ta je izjemno krivična in jih še globlje rani.

Seveda se sin nikakor ne rabi javljati na telefon, kadar ne želi komunicirati z očetom in tudi vi ne.

Kar lahko storite je, da odvetnik doseže spremembo dogovora na sodišču. Ta naj vključuje, da vas lahko vaš bivši partner kontaktira zgolj v povezavi s stiki. Nikakor vas nima pravice neprestano klicati in nadlegovati izven določenih ur. Morda lahko določite tudi način vajine komunikacije (če bi vam ustrezalo npr. izključno preko maila ali sporočil) in pa jasne dogovore glede datumov. Jasne meje, ki so pravno določene so tisti okvir, ki lahko pomaga, da osebe z narcisistično motnjo ostajajo znotraj dogovorov, ki jih drugače rade kršijo, saj s tem ponovno pridobijo `pomembno mesto` oz. pozornost (čeprav je ta negativna).

Kar se tiče njegovega nadlegovanja, manipulacij in groženj: to je čustveno nasilje in tega si ne zaslužite.

Otrokov oče se hrani z vašo nemočjo, obupom in strahom. On ve, da vas ima v rokah, ko vam prične groziti, da vas bo prikazal kot mamo, ki mu preprečuje stike. Zato je tako zelo pomembno da mu postavite jasne meje preko sodnega dogovora. Prav tako je pomembno, da imate vse te situacije (maile, sporočila, klice) dokumentirane kot dokaz tega kar se v resnici dogaja.

Kar se tiče šole. Če si otrokov oče želi vedeti kako gre sinu v šoli, mu lahko poročate sami ali pa mu omogočite dostop do ocen preko e-asistenta.  A kot sem predhodno omenila ,bi bilo smiselno raziskati na kakšen način lahko to storite tako, da ohranite razmejitev in njemu ne ostane toliko maneverskega prostora. Mogoče, da ga o ocenah, če si to on želi, obvestite preko maila v nekem časovnem razmiku, ki se vam zdi primeren? Bolj podrobno o tem, kaj se mu dogaja v šoli, lahko gospod vpraša sina (seveda je to odvisno tudi od starosti otroka).

Na vašo žalost, bo gospod v vašem življenju vse dokler vaš sin ne odraste in bo lahko samostojno komuniciral z njim.

Ta situacija je resnično težka in izčrpujoča. Zato je pomembno, da se v tem času opremite s čim več opore, ki vam bo pomagala vzdrževati potrebne meje in bo tam za vas. Oba z vašim sinom si to zaslužita.

Želim vam vse dobro!

Odgovor je podala družinska terapevtka Tjaša Šuštar.

Najdete nas tudi na Facebooku.

The post Konflikti z bivšim partnerjem- narcistom: Svetovanje za starševsvo appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.