Lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Veliko prebiram objave v tej skupini in ko jih prebiram, si mislim, s kakšnimi težavami se nekateri soočate, v primerjavi s tem so moje, vsaj na prvi pogled, zanemarljive. Rada bi se malo izpovedala, zato bo moja objava morda nekoliko daljša.

V glavnem, gre za to, da sem oseba z zelo nizko samopodobo.

To se seveda najbolj kaže v odnosu z moškimi, pa tudi drugje, a v tem primeru bi se rada osredotočila na svoj odnos s partnerjem. Skupaj sva približno deset mesecev.

Najin odnos se je začel precej na grdo, saj sem bila nekaj časa, preden sva zaživela skupaj, njegova ljubica. Partnerko je zapustil, ker sem se želela odmaknit, saj si dvojnega življenja nisem več želela (govoril mi je, da me ljubi, spal je pri njej). Nikoli ga nisem silila, da jo zapusti, celo umaknit sem se nameravala, a je potem on njej povedal. Moj partner je eden tistih glasnih, karizmatičnih moških. Lahko si predstavljate, glasen, vedno rad v centru pozornosti, ukvarja se tudi z glasbo, ker pravi, da rabi pozornost ljudi.

V bistvu tega, da je rad v središču pozornosti, nikoli ne skriva, to priznava. Takšni moški so mi bili že od nekdaj zelo privlačni.

Težava je v tem, da ima on izredno rad pozornost žensk, kar mene zelo moti.

Ljubosumna sem in ne zaupam mu.

Vsakič, ko se s kakšno veliko pogovarja, se z njo smeji ali mi preveč o njej govori, imam potem jaz občutek, da me ta ženska ogroža in da se bo zaljubil vanjo, tako kot se je vame, ko je še imel partnerko. Moti me, da sem tako ljubosumna in posesivna, a si preprosto ne znam pomagat. Ne morem se znebit občutka, da če je to naredil njej, bo tudi meni slej ko prej in kar živim v pričakovanju, da se bo to vsak čas zgodilo.

Za moj okus je malo preveč obseden s pozornostjo žensk, vedno jim daje komplimente, tudi vpričo mene.

Ne v smislu, da jo pogleda in po tihem reče kako je dobra, ampak to pove kar njim, pa tudi meni, ko sva doma, po navadi o določeni osebi govori še kakšna dva dni po tistem, ko se je z njo pogovarjal. Prejšnje partnerke to ni motilo, mene pa zelo moti in si ne znam pomagat.

Pred kakšnimi tremi meseci sva šla na dopust. Prvi večer sva malo popila zunaj na terasi in to mi je dalo pogum, da sem malo pogledala njegov telefon. Ne vem kaj mi je bilo, česa takega še nikoli nisem naredila nobenemu partnerju. Takrat pa mi je notranji glas govoril, naj pogledam, ker bom gotovo kaj našla. In sem res. Svoji bivši partnerki je pisal sms-e z ljubkovalnicami “fifko, muci” itd, ki jih je že prej uporabljal, ko sta še bila skupaj. Pa še na eni laži sem ga dobila tisti večer. Od takrat naprej mu še bolj ne morem več zaupat.

On je še danes jezen name, češ, kako sem si drznila pogledat njegov telefon.

Po svoje ima prav, to je njegova zasebnost, ki bi jo morala spoštovati. Ampak po drugi strani me moti to njegovo skrivanje. Kmalu po tistem sem njegov telefon še enkrat pogledala in ugotovila, da si je določene komunikacijske programe zaklenil tako, da jih lahko odpreš samo s face ID. Ne vem, kaj me je obsedlo. Rada bi ugotovila, kaj tako skriva v svojem telefonu, pa ne vem, kako naj to naredim.

Vem, da bi rada poskrbela predvsem zase, ampak že malo obupujem.

Ali je sploh mogoče, da se ozdravim ljubosumja in posesivnosti pri sebi?

Ali je v resnici sploh mogoče povsem pozdravit notranje slabe vzorce, ki so nastali v otroštvu kot posledica odsotnega očeta in mame, ki ni bila nič ljubeča? Ki je bila vedno jezna.

Pogosto se počutim osamljena, in ko sem spoznala sedanjega partnerja, je bil moj namen le ta, da bi bila dobra prijatelja, saj sva se lahko ure in ure pogovarjala po telefonu. Odkar živiva skupaj, se je najin odnos zelo poslabšal. On je pogosto slabe volje, ko pride na primer iz službe, se jezi da je lačen in tudi sicer je pogosto slabe volje. Kadar je prijazen, je z njim neizmerno lepo, kadar je zoprn, bi ga najraje vrgla ven. Non-stop se vrtiva v tem čudnem začaranem krogu, včasih se mi zdi, da ga imam zelo rada, včasih pa da ga sovražim in razmišljam samo o tem, kako bi ta odnos zaključila.

Zalotila sem se tudi, da me veliko stvari moti in da ga veliko kritiziram, tudi pred svojimi prijateljicami in svojo družino.

Ne vem, kaj se z mano dogaja, vem pa, da bi potrebovala kakšno pomoč, pa ne vem, kam naj se obrnem. Zavedam se, da tudi jaz marsičesa ne delam prav, ampak si ne znam pomagat. Kadar je partner slabe volje, mi gre tako na živce, da enostavno ne morem, da ga ne bi kritizirala, čeprav seveda vem, da to ni prav. V tem odnosu se ne počutim izpolnjena, počutim se nesrečna, a še kar vztrajam, zato ker nekako skos mislim, da je prišel v moje življenje z namenom, da mi pokaže, kaj moram pri sebi razčistit. In vedno sem mnenja, da z begom ne bom nič rešila, da bo prišel nov, podoben temu. To tudi vidim, saj je bil moj bivši zelo podoben temu partnerju.

On se še vedno veliko druži z bivšo, sicer samo pri eni športni aktivnosti, ampak mene to vseeno moti. Slišita se skoraj vsak dan, ampak vedno, ko je on v službi. Povejte mi prosim, kaj si vi mislite o vsem, kar sem zapisala. Vem, malo je zmeden zapis, tako, kot sem trenutno tudi sama. Veliko je še stvari, ki bi jih lahko zapisala, ampak bistvo sem, upam, zajela.

Aja, še nekaj bi rada dodala. Kadar je zelo nežen, takrat mu kar nekako verjamem, da me ima rad. V splošnem pa imam občutek, da z mano ni srečen. Oziroma, mislim, da v bistvu oba nisva srečna. Meni je rekla prijateljica, “vidva bi morala zdaj kar žaret od zaljubljenosti, pa ni ne duha ne sluha o tem”.

Včasih se počutim, kot da je z mano samo zato, da ima rešen stanovanjski problem, saj ga je bivša vrgla ven, ko ji je povedal za naju.

Včasih se mi pa zdi, da je vse to v moji glavi. Tudi partner pravi, da si sama delam neke črne scenarije v svoji glavi iin da to ne drži. In da ima rad samo mene, in da mu naj zaupam. Jaz mu pa ne zaupam, sploh od takrat, ko sem ga dobila na laži in ko sem odkrila, kaj si piše z bivšo.
Se opravičujem za dolg zapis, ampak potrebovala sem to, da se lahko izpovem. Toliko je še stvari, ki bi jih rada zapisala, a je zapis že zdaj zadosti dolg 🙂

__________________________________________________________________________________________________________-

Draga anonimna,
Ljubosumje je kar zakomplicirana stvar, kot ste opisali to tudi sami razumete. V partnerskem odnosu je tudi zelo pomembno spoštovanje, ki ga je potrebno vedno znova krepiti in ojačevati. Ljubosumje, ki ga vi opisujete niso samo vaše notranje rane ( kar je po navadi), temveč tudi dejanja, ki so se zgodila v vajinem odnosu. S temi dejanji nezaupanja in dopisovanja ter spogledovanja z drugimi ženskami potem počasi spoštovanje v odnosu propada.

Ko ne gojimo spoštovanja, se bodo zamera v odnosu večale in večali dokler ne pristanemo v krogu nasilja/slabega odnosa.

Kar ste opisali je trenutno točno to, da imate obupne dneve in dobre dneve in hlepite po teh dobrih dnevih in nekako pretrpite slabe. V tem primeru bi vam svetoval, da premislite zakaj bi vztrajali v odnosu? Če pa želite vztrajati, da si poiščete pomoč za zakonsko terapijo. Za nadaljevanje odnosa je izredno pomembna, da si oba želita odnos izboljšati in delati na njem.

Sočutni admini- Družinska terapija VitaBona.

Najdete nas tudi na Facebooku in Instgramu.

The post Kako premagati ljubosumje: Svetovanje za partnerstvo appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

Spoštovani,

vaša zgodba je prav pretresljiva in ob branju se res čuti vaša stiska in obup, kot da ste brez moči. Čeprav v resnici niste in vedno lahko poskrbite zase. A verjetno se sprašujete, kaj če se bivši zares ni spremenil, in se tega zelo bojite. Prvo vprašanje, ki se postavlja, je to, kako ste sploh po razhodu (od njega in alkohola) uspeli vzdrževati odnos.

Takšne odnose je namreč priporočljivo res dokončno prekiniti. Vsak stik s preteklimi odnosi kar kliče nazaj v nevarnost. Kot da nekje spodaj leži upanje po spremembi – ampak te se same od sebe ne zgodijo nikoli.

Pravite, da ste v življenju doživljali veliko čustvenega, fizičnega in spolnega nasilja.

Ne vem, kako je pri vas, a velikokrat žrtvam zlorabe ne delujejo osnovni organski senzorji. Kaj je varno in kaj ni, kateri partner je varen, komu zaupati, s kom biti sproščen, kdo me ne bo fizično pretepel … Na tem mestu je treba vedno najprej zaščititi žrtev – torej vas!

In zdaj se sprašujemo, ali je ta partner po toliko časa kaj bolj varen …

Kot govorite sami, vam je že v preteklosti bivši lahko dajal mešane signale – alkoholiziran je trdil, da noče biti več z vami, potem pa je bil ves prijazen naslednji dan. Kar je toksično in značilno za zasvojenost! To je lahko nevarna igra!

Strah nas postane ne le ponovitve alkoholizma, ampak tudi tega, da se ne bi to kmalu sprevrglo tudi v fizično nasilje zaradi njegovega ljubosumja!

Ker ste bili prej žrtev nasilja, pa je tu še prisoten občutek, da mu lahko dostikrat odpustite in kakšne resne stvari kar pozabite …

Zato tak tip odnosa ne deluje varno.

Ponosni ste lahko nase, da ste toliko let hodili na terapije!

To je vsega priznanja vredno!

V takšnih primerih – ko je čutiti spodaj vašo soodvisnost, na drugi strani pa nezdravljeno zasvojenost – res svetujemo žrtvam zlorab, da takšnih odnosov, brez predhodnega vzajemnega zdravljenja ne začenjajo.

Vi ste res že končali odnose in tukaj se pozna vaše delo, toda kako to, da ste vzdrževali odnos in vas je zdaj zaneslo nazaj? V soodvisnosti takim povratkom rečemo recidiv, isto, kot da bi alkoholik spet kaj spil …

Če vam vaša intuicija pravi, da “tukaj nekaj ne štima”, “to ni varna igra”, “lahko se mi kaj zgodi”, “lahko me pretepe”, “lahko pretepe moje otroke”, potem res dobro razmislite, vzemite si čas, preden sploh razmišljate o zvezi z njim. Včasih je dobro preverjati situacijo več časa, več mesecev, tudi let, da res ugotoviš, da se je druga oseba spremenila, misli resno in je varna za odnos. Brez preverjanja ne gre! Gre za vašo varnost in za to, da so takšni odnosi res lahko nevarni, ker se sami od sebe NE spremenijo nikoli.

Če vam vaša telesna intuicija pravi, da on ni varen in da je bolje, da greste stran – potem ne odlašajte! Tako boste zaščitili sebe in tudi svoje otroke!

Dobro se je samo usesti, iti na sprehod in se res vprašati – ali je to človek, kateremu lahko zaupam, kateri me bo imel na dolgi rok rad, kateri me ne bo poškodoval v ljubosumju, kateri je uravnovešen, stabilen, “normalen”, odgovoren, resen, prijazen, sočuten …?

Ali čutite, da se vam laže, ko pravi, da ne pije več tako pogosto?

Kaj vam govori vaša globina?

Kaj vam pravi vaše telo?

Se lahko počutite sproščeno ob njem?

To je tako nujno vprašanje! Za vas in vašo varnost! Sploh, ker ste bili žrtev grozljivih zlorab in zanemarjenosti, še od lastne mame 

 Človek bi ob teh zlorabah lahko samo bruhal in se jezil. Vaša mama, njen partner in daljni sorodnik si vsi zaslužijo ogromno let zaporne kazni, če so vas spolno in fizično zlorabljali!

Mi je prav žal, da so se vam dogajale zlorabe – nihče ne bi smel doživeti nasilja, sploh pa ne od tistih, ki bi jih morali varovati!

Če so vaši odgovori na zgornja vprašanja NE, potem nikakor ne iti ponovno v ta odnos. Saj vam intuicija pravi, da to NI varno! In je potem res dobro, da tudi ne greste v ta odnos! Kar odločno poskrbite zase, ker si to vsekakor zaslužite! Le vi lahko sami najboljše poskrbite zase! Mi pa vam ostajamo na razpolago za čustveno podporo in strokovno pomoč!

Vse dobro.

Komentar je napisal terapevt  Zmago Švajncer Vrečko.

The post Zakaj se vedno zapletem v podobne odnose: Svetovanje appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

Pozdravljeni. Imam velike težave z ljubosumjem. Partner mi ni nikoli dal prav nobenega razloga za nezaupanje ali skrb, vseeno pa je ljubosumje in globok strah pred tem, da mi zapustil, zasidran globoko v meni in močno vpliva name in najino zvezo. Vsa ta občutja se trudim brzdati, o njih razmišljati razumno, pa kar ne gre. Vse to sem mu že povedala; da imam občutek, kot da imam v mislih nek šepet, ki mi ves čas govori, da se bo zgodilo nekaj slabega, čeprav v realnosti nimam nobene podlage za to. Te misli se trudim utišati, ker ne želim svojega partnerja omejevati in mu neprestano dajati občutek, da mu ne zaupam.

On je zelo razumevajoč, tudi sam me spodbuja, da se o tem pogovarjava, vendar pa tudi s pogovorom te misli kar ne izginejo.

Včasih sem jezna brez razloga ali otožna, potem me skrbi, da ga bo to porinilo stran od mene in se vrtim v začaranem krogu. Mislim, da nimam iz preteklosti nobenih kakšnih hudih izkušenj s tem, da bi me kdo zapustil, razen enega bivšega fanta, ki mi je veliko pomenil. Ampak težave s patološkim ljubosumjem sem imela tudi že s tem bivšim. Ne vem, kako naj se tega lotim. Zdaj s partnerjem pričakujeva dojenčka in strah me je, da partnerju ne bom dajala dovolj pozornosti. Pred kratkim je dobil službo, v kateri večino časa preživi s sodelavko, pogosto sta sama in vse to je moje strahove še poglobilo in me je pogosto tako strah, da mi postane fizično slabo.

Vsakič, ko ostane malo dlje v službi, se mi po glavi vrtijo vsi možni scenariji, kaj počne s to sodelavko.

Zelo pogosto se mi sanja, da me zapusti in mu je povsem vseeno. Partner je do mene v resnici zelo zelo ljubeč, zelo me ima rad, zagotavlja mi, da ne bi nikoli storil ničesar, kar bi ogrozilo najino zvezo. Vem, da govori resnico in me ima resnično rad, pa mi te misli v glavi vseeno govorijo, da se bo zgodilo nekaj slabega in me bo zapustil. Sam je do mene zelo zaupljiv, in to mu želim vračati, ker vem, kako dobro je čutiti, da ti partner zaupa in te spoštuje. Bojim se, da je ljubosumje del mene in se ga nikoli ne bom mogla znebiti ter bom s svojim obnašanjem počasi uničila nekaj zelo lepega.

Lepo prosim za kakšne nasvete, kako se tega znebiti.

___________________________________________________________________________________________________________________________

Pozdravljeni, ljubosumje ima pogostokrat korenine v zgodnjem otroštvu, kjer je nastal občutek manjvrednosti. Dobro bi bilo, da se poglobite v iskanje vzroka in nato zdravljenje čustvene rane. Ko boste predelali izvorno rano, bodo tudi simptomi sumničenja v sedanjosti izgubili svojo intenziteto.

Borite se proti vsiljivim mislim, ki vas spravljajo v skrbi in povzročajo občutek nemoči. Zavedate se, da vam partner ne daje povoda za dvom v zvestobo, zato poleg vsega čutite verjetno še krivdo.
Morda bo malo teže odvzela razlaga zakaj se pretirano ljubosumje pojavi. Za ljubosumjem se skriva ogromen strah pred izgubo ljubljene osebe.

Če gremo še globlje, pridemo do slabe samopodobe in prepričanja, da nismo dovolj dobri in da bo partner odšel z lepšim, mlajšim, boljšim itd. kandidatom. Torej pod vso kontrolo, posesivnostjo in lažnimi očitki se skriva prestrašena, nesamozavestna in ranjena oseba. Čustvene rane, so nastale nekje v vaši preteklosti. Morda ste z opazovanjem dinamike med očetom in mamo prišli do prepričanja, da se moškim ne da zaupat? Prejšnji partner je s svojim odhodom potrdil prepričanje, ki je zapisano globoko v vas.

Čeprav razumsko veste, da vse kaže na to, da lahko zaupate, govori vaše telo drugače, ko vas zaradi strahu popade fizična slabost.

Vsak novi dokaz in prigovarjanje partnerja vam ne pomaga, ker se morate dokopati do izvora vaše rane in jo pozdraviti. Partner le sproži premike v vas in telo se spomni, da ljubljeni osebi ne smeš popolnoma zaupati, ker te prizadane in zapusti. Razmislite o svojem otroštvu in občutkih, ki so vam jih dajali starši. Raziščete lahko tudi širšo družino in vaše prednike, saj je možen prenos težkih čutenj tudi medgeneracijsko. Če ne zmorete sami, poiščite pomoč terapevta.

Prav tako pa bi bilo dobro, da preverite pri psihiatru ali gre za kakšno duševno motnjo. S partnerjem se čim več pogovarjajta. Povejte mu, da boste odgovorno poskrbeli za svoje težave in če ne bo šlo drugače, poiskali pomoč. Glede na to, da je zelo razumevajoč in ljubeč, vam lahko stoji ob strani, ko boste šli skozi proces osebne rasti. Ko se pojavijo vsiljive misli imejete pripravljen načrt kako jih lahko preprečite. Morda greste na sprehod, vzamete v roke knjigo, naredite nekaj zase. Ko mine vse skupaj, lahko zapišete kako ste se počutili in kdaj ste doživljali podobno nemoč.

Bodite nežni s sabo.

Nobena velika sprememba se ne zgodi čez noč. Nosečnost lahko pripomore k čustveni občutljivosti zaradi nihanja hormonov, zato imate lahko v tem obdobju večje strahove. Priporočam vam knjigo Sanjsko rojstvo, kjer boste našli vodene meditacije, ki pomagajo pri zdravljenju preteklih bolečih odnosov.
Želim vam čim bolj mirno nosečnost in vse dobro na nadaljni poti osebne rasti.

Komentar je napisala Saša Golob.

Najdete nas tudi na Facebooku in Instagramu.

The post Težave z ljubosumjem: Svetovanje za partnerstvo appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

Vprašanje: Pozdravljeni. Pišem vam iz obupa. Trenutno sem samski. S sodelavko sva flirtala, po 14 dneh pa je prvič prespala pri meni. Takrat je ona bila v zvezi, z njim ima tudi dva otroka. Njen partner ni vedel zame dokler ni zanosila. Zelo sva bila vesela, on pa je pritiskal nanjo in naredila je splav. Kar ji zamerim za vedno. Od takrat ji več ne zaupam, sem tudi noro ljubosumen, tudi ostale stvari so se kopičile, z njim ni vedela nehati biti v stiku.. Junija smo se vselili skupaj, takrat sem znorel, jo poniževal in udaril. Zdaj sva ločena, jaz imam prepoved približevanja, a jaz bi stvari rad popravil, da lahko ponovno začnema. Enostavno vidim, da tudi ona marsikaj čuti do mene, enako tudi jaz do nje. Naj povem, da je to moja druga veza.. prva je trajala 2 meseva, sedaj pa tale, ostalo sem bil samski.. Prosim za nasvete kako ozdraviti ljubosumje, ker nimam izkušenj in ne želim več biti samski.

________________________________________________________________________________________________________________________

Pozdravljeni,
opisujete izredno težke stvari, ki niso rešljive čez noč.
Govorimo o fizičnem nasilju, ki je celo sankcionirano – kar pomeni, da so bile meje ne le malo prestopane, ampak tako močno, da se je vaša bivša/zdajšnja(?) morala zavarovati pred vami. Tak odnos ne bo nikoli več čisto enak, ker je ranjen globinsko. In tudi ona bo težko zaupala vam. Kar ne pomeni, da to ni razrešljivo, ampak…
Moj odgovor vam ne bo všeč. Ampak vseeno.

Najprej morate preboleti ta odnos. Se posloviti in nato delati na sebi.

Če nista narazen, ne mislim končati – ampak delati na samostojnosti – ker je čutiti, da ste trenutno se v fazi “prilepljenosti nanjo”.
Ta odnos Ni BIL (še?) ljubezen, ampak močan močan adrenalin in strast, ki pride z njim. To je zaljubljenost in zagledanost.

Seveda to ni samoumevno, ampak je pa v vsakem odnosu zelo zelo kratkotrajno. Mine v roku 3m do cca 2h let, če je pa zraven se ljubosumje in nasilje pa se tak adrenalin lahko vzdržuje še dlje.
Ampak taksni odnosi NISO ok. Niso varni, niti niso zares odnosi.
Odnos je odločitev, je mir, je zaupanje. Seveda bi bilo potencialno možno tudi iz prevare narediti nov odnos in to ni redko – toda tisti, ki prevara nujno rabi terapijo, da to razreši. Če so tam še otroci in kot omenjate nerazrešene stvari, potem je logično, da ni moglo biti drugače, kot da vas je strah.

Moje vprašanje vam je: zakaj vam je bila privlačna le nedostopna ženska? Ste sicer kdaj bili v nekem zavezujočem in strastnem odnosu?
Zakaj toliko strahu pred prevaro? (Malo je logično, ker sta tako začela in pri vseh parih, ki tako začnejo, je tam mnogo strahu…).

Kje je vaša zdrava jeza – ne agresija, ampak jeza ki bi si rekla, ok če gre z drugim, je črta?

Kaj vam je tako odvzelo lastno dostojanstvo in ponos, da se raje spravljate v nasilje in bolestno ljubosumje?
In se ključno: ste sami doživljali kdaj nasilje, da ste bili sposobni dvigniti roko nad žensko?

Kdo je vam odvzel vašo vrednost in občutek, da ste zelo ok?

Svetujem vam, da čimprej pokličete DNK- društvo za nenasilno komunikacijo in se prijavite na posvete pri njih.

Pri nas pa ste vedno dobrodošli na terapijo – Družinska terapija – Vita Bona, če pa ne izberete nas, pa vsekakor nekoga izkušenega, kot je npr Christian Gostecnik ai Tomaz Erzar, npr.
Ampak vas moram vnaprej razočarati: terapija vam bo še bolj natočila “čistega vina” in vas soočala s samim sabo. Kar je sicer nujno, ker sicer se vam lahko nasilje in bolesten strah kaj hitro ponovijo, če ne tukaj, pa v drugi zvezi.

Dodajam se to, da je iz razpisa res čutiti, da vam je hudo – a me skrbi, da se oglaša vas strah pred osamljenostjo – zato je bistveno, da najprej razrešite tega. Potem pa naprej, če ste z gospo še skupaj, nujno po individualni terapiji(ki jo toplo svetujem njej nič manj kot vam!), morda pride prostor za partnersko terapijo. Srečno.

Komentar je napisala in uredila družinska terapevtka Katja K. Knez Steinbuch.

Najdete nas tudi na Facebooku in Instagramu.

The post Obupan samski moški: Svetovanje za partnerstvo appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

Pozdravljeni. Naš 2 letnik vsak večer želi veliko telesne bližine, cel čas me boža, masira..  Mož pa mi nekako skoraj očita, da sem jaz tista, ki ne postavim meje. Jaz razmišljam in res ne vem kaj konkretno spada v predal obnašanja ojdipovega kompleksa ? Kdaj in kako omejiti ojdipov kompleks? Naj omenim, da imamo tudi 4 mesečnega dojenčka in morda je to samo njegov velik klic po pozornosti in ne ojdipov kompleks..??

_________________________________________________________________________________________________________

Pozdravljeni. Ne bi kaj veliko pisala o ojpidovem kompleksu, razen to, da je to normalen del procesa vsakogar.

Bistveno je, da razumemo, da ni panike in da postavimo sočutne meje (kadar čutimo da bi jih radi) & pa da starši ne omalovažujejo, ne sramotijo, ne postavljajo toge meje…tako teoretično odgovorjeno na hitro.

V vašem primeru pa… ja, seveda je lahko samo klic po bližini in pozornosti. Lahko pa tudi, da malo prehiteva.

Kaj pomeni to, da vas celo “prešlata”? Bom kar direktna: ste uporabili izraz, ki ga redko pripišemo otroku (se rad stiska, rad boža ipd). Če to pomeni, da se dotika vaših spolnih intimnih predelov, boste največ naredili s tem, da boste sočutno razložili, da se ob tem ne počutite prijetno.

Da ni seveda on nič kriv, ampak da je to vaše telo in da se ga dotikate ali vi ali mož.

Pravijo, da je včasih dobro, če te meje razmeji mož. A mi je ostalo v opisu tudi to, da je moža zmotila masaža. A v smislu “spet mu puščas mejo” in “spet ga bos razvadila” ali bolj “to bi moral delat jaz”? Če bi slo za ljubosumje, me zgodnejša ojdipova faza ne bi presenetila, ker bi pokazala še na kakšne moževe nerazrešene vsebine. Če ga pa zgolj skrbi, da delata kaj narobe, pa prisluhnita tej skrbi. Torej. Npr: če opažata, da fantek želi veliko telesnega stika, ga lahko oba vključita, torej tudi oče.

Če želi telesni stik z vami, mu ga dajte, kolikor vam je prijetno.

Hkrati pa nekako vedno opozarjam na ta del – ki ga realno lahko prinese tudi (pa ne enkratna, ampak ponavljajoča) masaža npr – skrb za starša. To me bolj zaskrbi, ker se v primeru ponovitve lahko razvije mogoče ena podlaga za skrb za druge. Ampak nikakor ne od enkratnega dogodka   pri tem gre bolj za vzdušje doma…

skratka:

– z možem se pogovorita kje sta, kaj on čuti

– vi poskrbite, da boste vedno čutili, koliko je vam ok (konec koncev se otrok samo tako lahko nauči postaviti mejo drugim kasneje)

– ko bosta oba vedela kje sta, lahko lažje odločata kako naprej

– ob predpostavki meja, lahko se vedno imate s fantkom bližino in čas 1:1 (ki ga najbrž zaradi 2.otroka izjemno pogreša)

– pozorni bodite na stvari kjer otrok “skrbi za starša”

– in seveda je vse to lahko “le” krik po pozornosti

– generalno gledano: bližina je ok! Bližina je nekaj najboljšega. Dokler je vsem ok. Takrat se razmeji in izkaže na drugačne načine… skratka vse bo ok

Vse dobro vam želim.

Komentar je napisala družinska terapevtka Katja K. Knez Steinbuch

Najdete nas tudi na Facebooku.

The post Ojdipov kompleks: Svetovanje za starše appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.