Moja zgodba in seveda prošnja za dobre nasvete.

Partnerju manjka ljubezen, prostor in varnost.

S partnerjem sva skupaj nekje 2 leti od tega 9 mesecev živiva skupaj. Med tem časom sva mela hude vzpone padce. Ampak danes me bolj muči druga zadeva. Moti me, da ko jaz naredim nekaj narobe, po njegovem seveda, pa tudi, če je bil samo hec in mu v tistem trenutku ne odgovarja, se on takoj zapre vase in trma.

Potem sem jaz tista, ki skačem okoli njega pa mu govorim, da nič kaj takega nisem mislila. Ker dejansko sem mu samo rekla nazadnje, ko je hotel priti pod mojo odejo, da mi rabi poslat prošnjo, da mu izdam dovoljenje. Seveda sem se hecala in sem nekako mislila, da mi bo dal poljub in dovolilnica sprejeta in on se takoj namuli in obrne. Pa mu povem, da dragi hec je bil no.  Rekel bi lahko no, ne se hecat… In potem, ko mene razjezi, ne reče nikoli oprosti ali karkoli, da me potolaži. Kakšna prijazna beseda, gesta karkoli.

Jaz sem tista potem, ki morem njega ujčkat, pa je bistvu on mene razjezil.

In to mi ni okej. To sem mu tudi povedala. Potem ko ima on en kup kompromisov, da se tega držim in če mu jaz rečem, da bi bilo lepo to slišat ali da me kdaj potolaži naletim na gluha ušesa. In vem, da takšen ni bil preden sva se spoznala. Še spraševal me je kaj naj on naredi zame, da mi bo lepo. Madona se moški hitro spremenijo.
Kakšni predlogi? Rešitve? Bi bila zelo vesela.

___________________________________________________________________________________________________________________

Draga anonimna. Hvala za vaše vprašanje. Zelo vas slišim. Tukaj je en občutek, ko da se vi trudite narediti nekaj za vašega partnerja in vajin odnos, nazaj pa dobite nek zid, tišino, praznino ali pa celo užaljenost in trmo kakor pravite.

Tukaj je en občutek, da v notranjem svetu gospoda manjka ena mama, ki bi mu dajala ogromno prostora, ljubezni, sočutja, slišanosti in varnost.

Vsekakor si to (sočutje, slišanost, ljubezen in varnost) gospod zasluži, kot si zaslužite tudi vi. Ampak kot ste prav ugotovili sami so to potrebe, ki bi nam jih morala zadovoljiti mama v času ko smo odraščali, posebej tam do 5. leta starosti.

Vi tega partnerju ne morete dajati, niti ni vaša naloga.

Vi ste partnerica, tako kot je on partner. Tukaj sta dve odrasli osebi, ki se samo držita za roko, ko je drugemu hudo.
Čestitam vam, da ste zmožni njemu ranljivo zaupati kar potrebujete oz. vas moti.

Zdaj kako to dobiti iz druge strani?

Na tej točki bi se veljalo vprašati zakaj je vam domače to, da se vi razdajate, ste ranljivi, druga oseba pa ni?

Ima nek zid?

Oziroma je užaljena, da ne rečem včasih kruta, saj ste ranljivo povedali kaj potrebujete, pa tega še vedno ni.

Kako bi bilo vam biti še tako ranljiva, da poveste, da vas to boli?

Vem, da je tukaj zadaj še večje tveganje, če do sedaj niste dobili primernega odziva, vendar vseeno?

Vsekakor pa bi gospod tudi rabil toliko začet tvegati, da je tudi on lahko ranljiv, pristno ranljiv, ne užaljen, da vam pove, kaj se mu čustveno zgodi, ko ga vi recimo hecate kot pravite.

Vsekakor vama predlagam obisk partnerske terapije, kjer se vedno dela na večji ranljivosti obeh partnerjev, ki je potem tisto, kar odnos poglablja in ‘jača’. Vabljeni tudi k nam na Vito Bono.
Vse dobro.

Komentar je napisala psihoterapevtka Kaja Kocjan, Vita Bona.

Najdete nas tudi na Facebooku in Instagramu.

The post Partnerju manjka ljubezen, prostor in varnost: Svetovanje za partnerstvo appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

Vprašanje: S partnerjem sva skupaj 3 leta in imava 2 letnega otroka. Že prej je imel težave z alkoholom, ki pa so se sčasoma umirile. Pridejo še dnevi, ko pregloboko pogleda v kozarec , kar bi še tolerirala če ne bi vse drugo bilo ”narobe”.  Cele dneve je odsoten in sem za vse sama. Tudi iz  finančnega vidika nič ne pomaga, razen če ga zelo prosim. Ko se skregava je kratek čas ok, potem pa greva v novi krog. Ljubezen se je izgubila, ampak tistega koraka naprej pa ne naredim, ker imam še vedno neko upanje, da bo prišel dan, ko bo želel več časa biti z nama. Terapije si ne želi, ker prvi, da je vse super, da sem le jaz nepotrpežljiva.  Res ne vem kako naprej?

Spoštovani,

iz vaše zgodbe je začutiti ogromno bolečine in občutka nemoči. Res je, da nimate vpliva na partnerjeve odločitve, lahko pa veliko naredite pri sebi. Ko boste vi začeli zdraviti svoje rane in osebnostno rasti, je verjetno, da vam bo sledil mož. V nasprotnem primeru, boste lažje sprejeli odločitev kako naprej.

Podarite si čas in poskusite fokus obrniti nase, ker z nenehnim trudom, da bi spremenili partnerja se nič ne spremeni.

Poskusili ste vse in še več. Pretirana kontrola in nadzor imajo včasih obraten učinek.

Berem, da vam je težko, ker imate občutek, da ste sami v želji po spremembi v odnosu. Partnerjev odgovor je, da je vse lepo in prav, vaše telo pa čuti bolečino. Osamljeni ste, želite se povezati, biti slišana, spoštovana, ljubljena in na prvem mestu.

Presenečeni bi bili, če bi vam povedala koliko parov se ujame v podobno zanko. Vrtijo se v začaranem krogu. Nekdo se vedno bolj umika in zapira vase, drugi pa si močno želi bližine in teče za njim. Ta igra boli in če je zraven še odvisnost, je včasih čutiti, da smo v slepi ulici. Nikjer ni izhoda, vse okrog tema in občutek strahu ter nemoči, ki vas res lahko drži ujete v takšni dinamiki leta in leta.

Tako da, draga gospa, dajte si pohvalo, da ste spregovorili o svojih občutjih, da iščete pomoč in da ste spoznali, da takšen površinski odnos ni zdrav. Kaj lahko storite? Namesto moža ne morete sprejeti nobene odločitve. Vse ste že poskusili in verjetno bolj kot se jezite, mu grozite, dihate za ovratnik, bolj se on umika in živi v svojem svetu s prijatelji, kjer se počuti sprejetega.

Velikokrat se zgodi, da odkrijemo, da moški ni imel nobenega zgleda v primarni družini kakšna je zares vloga ljubečega partnerja in očeta. Mama pa je bila odvisna od svojega moža, ter preveč skrbna in posesivna do sina ali pa premalo, v vsakem primeru pa je ta mali deček bil zanemarjen. Globoko v sebi na nezavedni ravni je prišel do ugotovitve, da je čustveno se navezati oz. povezati zelo boleče, saj te drugi ne začuti in tako pride do izogibajočega stila navezanosti, katerega opisujete pri vašem partnerju. Pobrskajte med literaturo o stilih navezanosti, kako se vse skupaj prenaša v partnerstvo pa najbolje razlaga Sue Johnson v knjigi Močno me objemi.

Tudi vaša pretekla zgodba je pomembna. V partnerstvu vidimo priložnost za vse tisto, kar nam v primarni družini ni bilo dano. Če je deklica odraščala ob čustveno otopelem, odsotnem očetu, ki je bil po vrhu vsega še nasilen, bo v odrasli dobi imela zelo velika pričakovanja do partnerja, da zapolni to veliko praznino v njej.

Ker se ujame s podobno odsotnim partnerjem, kot je bil njen oče, je bolečina toliko večja.

Najprej je dobro, da se zavedate, v kolikor imate rane iz otroštva, da vam jih ne more zaceliti nihče drug, kot le vi sami. Na tej poti vas lahko varno vodi dober terapevt. Poskusite obrniti za začetek fokus nase, in se vprašajte od kod izvira vsa bolečina. Berite knjige, izobražujte se, pojdite na terapijo, delajte na lastni vrednosti in opazujte ali vam bo partner sledil. Včasih se nasprotna stran zamisli, ko se vse umiri in ni več tistega pritiska ter nenehnih konfliktov.

Glede ultimatov pa strokovnjaki za odvisnosti svetujejo, da se jih ne izreka, dokler niste res prepričani v odhod in tako rekoč s kovčki pred vrati. Kajti z vsakim ultimatom izrečenim kot prazna grožnja se vaša kredibilnost zmanjša in partner vas ne jemlje več resno.

Morda si res vzamete nekaj časa zase, da raziskujete svoje vzorce, prepričanja ter seveda želje in vizijo za prihodnost. Če ostati v vezi ali ne pa vam bo pokazal čas in vaš notranji glas in seveda je odvisno tudi od partnerja, če bo sprejel svoj del odgovornosti ter naredil kaj za ohranitev odnosa. Za dober odnos sta res potrebna dva, da prispeva vsak svoj del sočutja, razumevanja, podpore ter na drugi strani tudi trud za lastne spremembe, prilagajanje in predelovanje vzorcev. Obrambe ki so v otroštvu služili za preživetje, danes pa delujejo disfunkcionalno in razdiralno je treba ozavestiti, osmisliti ter jih počasi v varnem odnosu odložiti. Pred razhodom zato v večini primerov predlagam partnersko terapijo. Vse dobro vam želim.

Odgovor je napisala terapevtka Saša Golob.

Najdete nas tudi na Facebooku .

The post Želim si prisotnega partnerja: Svetovanje za pare appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

Vprašanje: S partnerjem sva par 11 let in imava 8 letno hči. Že od vsega začetka sem več ali manj sama za vse, a sem za vse skupaj nekako opravičevala partnerja, češ, da je utrujen, ker veliko dela. Že dlje časa pa opažam, da partnerju s hčerko nisva na prvem mestu, ampak mu je pomembnejše delo. Ko  prosim partnerja, naj si vzame čas za naju, pove, da nima časa, ker dela. Ko sem načela temo o ljubezni, čustvih, stalno vzkipi in reče, če se lahko pogovarjava kaj drugega. Ko sem mu omenila odhod je rekel ;” Kar idi..”  Se za to zvezo sploh splača truditi, če on ne naredi popolnoma nič? Hvala za vašo pomoč.

Spoštovani,

vaša zgodba je polna bolečine, občutkov osamljenosti, nevrednosti in žalosti.

Sprašujete se, kaj lahko storite in tukaj je nekaj idej. Srečajte se s sabo, raziščite kdo ste in kaj želite. Zacelite svoje rane in poskrbite zase. Na tej poti se vam bo odgovor počasi, samodejno skristaliziral. Samo vztrajajte v sledenju sebi, saj vas občutek, da si zaslužite ljubeč, spoštljiv in varen odnos, ne vara.

Zares se v vašem zapisu čuti  veliko bolečine, nemoči in obupa hkrati. Imate prav, da si zaslužite ljubeč in spoštljiv odnos, kjer se boste počutili varni, ljubljeni ter sprejeti.

Kar opisujete namreč žal res ni podobno intimnemu, ljubečemu partnerstvu. Bolj izgleda kot formalna zveza navzven, v notranjosti pa praznina, odtujenost in hlad. Dejstvo je, da vaš partner ne zmore bližine, izkazovanja ljubezni in prisotnosti. Vzorec hladnega in odsotnega partnerja ter očeta se prenaša iz roda v rod, kot ste že sami ugotovili. Vprašanje pa je, ali vaš partner vidi težavo v tem in škodo, ki jo povzroča dolgoročno družini, ali pa se mu zdi to nekaj normalnega. Če bo opazil in začutil, da visi obstoj družine na nitki, bo morda sprejel odgovornost ter poiskal strokovno terapevtsko pomoč.

Vaših groženj trenutno ne jemlje resno, zato vam predlagam, da začnete delati na sebi.

Kaj vse to pomeni, veste vi. Začnite brati knjige za osebno rast, soočite se s svojo notranjo bolečino, raziščite kdo ste in kaj želite v življenju, delajte s svojim z notranjim otrokom, ugotovite zakaj pristajate na takšno partnerstvo toliko let, pišite misli in spoznanja v dnevnik. Lahko si poiščete tudi terapevtsko pomoč.

Bistvo je, da se postavite na lastne noge in začutite svojo avtentičnost. Vse hitre spremembe, ki so sprejete v afektu lahko človek kasneje obžaluje ali pa se znajde v novem odnosu s podobno dinamiko. Zato je pomembno, da si vzamete čas zase, odločitev kako poteka proces osebnostne rasti, pa bo vedno vaša. Nihče drug je ne more in ne sme sprejeti namesto vas. Pomembno je le, da jo sprejmete iz svojega notranjega bistva, iz vaše osebne želje. Morda bo ta vaša sprememba vendarle motiv za partnerja, da sam začne predelovati svoj nahrbtnik čustev iz preteklosti.

Srečno na vaši poti k lepšemu življenju, ki ste ga brez dvoma vredni.

Komentar je napisala družinska terapevtka Saša Golob.

Najdete nas tudi na Facebooku.

The post Svetovanje za pare: Osebnostna rast ob hladnem partnerju appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

S partnerjem sva skupaj 7 let, imava 3 letnega otroka in odločil se je, da naju zapusti, ker ne prenese moje primerna družine. Zelo ga imam rada, a sem naveličana konfliktov med njim, ter mojo družino. Pred časom sva obiskovala tudi partnersko terapijo,a ni bilo nič boljše. Njegova odločitev me boli,ampak osredotočila se bom nase in osebno rast. Prosim za nasvete kako poskrbeti zase, da mi bo lažje med tem stresnim obdobjem.

Odgovor:

Pozdravljeni, tole deluje zelo boleč odnos. V oči sta mi padla dva stavka, pardon trije:

1.) partner ni sprejel družine kot vašega “paketa”

Morda bom napisala nekaj, kar ne bo všečno, ampak primarna družina, nikoli ne bi smela biti paket, ki je za vedno zvezan z nami. Če so tukaj težave, je za razmisliti o tem, kje ste tudi vi glede razmejitve z lastno družino.

To ne pomeni, da vaš partner nima težav – ampak njega žal ni na tej strani. Primarna družina je vaša družina in nikakor ni paket, k vaši novo nastali družini.

2) pišete o tem, da vas “nikoli ni izbral”

Ta stavek tako hudo boli, da verjamem, da ne morete kar ostati tam in upati v nedogled. Občutek neizbranosti je eden najhujših občutkov v partnerstvu. Pa vseeno deluje kot del vašega paketa. Veste kaj mislim?

Vase čustvene prtljage iz primarne družine, kot da je iz tam že prej prišla ta spregledanost, neizbranost, neuzrtost, nezaželjenost. Lahko se motim in je to samo občutek ob vašem pisanju, ne vem, bi pa k razmišljanju o tem spodbudila predvsem vas.

Vprašajte pa se sami pri sebi ali ste vi izbrali partnerja, kot prvo izbiro?

3) “povedal da naju zapušča”

Blazno pa bi me zanimalo, v kakem kontekstu vas je partner obvestil, da vas zapušča. Morda po kakem svežem prepiru s tastom npr? Ali pa z vami? Če ja, umirita konje in se pogovorita v mirnem tonu. Če misli resno, se vseeno se iskreno pogovarjajta o tem, kako naprej. Če ste iz odnosa že sli, upam, da ste našli primerno terapijo – možnosti imate, da kontaktirate tudi nas. Dobrodošli.

Četudi ste že ostali sami in se je s tem aktualizirala rana neizbranosti, vedite, da si izbranost zaslužite. Pojdite do svojega notranjega otroka, potolažite svojo punčko in ji dajte ljubezen. Si jo zasluzi v polnosti!

Odgovor je podala družinska terapevtka Katja K Knez Steinbuch

The post Partner in moja primarna družina: Svetovanje za pare appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

Morda se takšni stavki slišijo arogantni, toda znanstveniki so že dokazali, da se da izid pogovora kar v cca 90% točno napovedati že iz prvih treh minut. Ni namreč vseeno, kako nekdo začenja pogovor, pravi dr.John Gottman. Partnerski terapevt, klinični psiholog in ustanovitelj Gottmanovega instituta, dr. John Gottman je v svojem 40 – letnem delu s pari odkril neverjetna spoznanja, ki jih bomo delili z vami. Že v osnovni raziskavi, ki je obsegala preko 100 parov, ki so reševali njihov partnerski konflikt, naj bi bilo le v petnajstih minutah razvidno, ali bo par ostal skupaj ali ne. 

Raziskave Gottmana so kasneje vsebovale še preko 500 parov udeleženih na partnerski terapiji, pri čemer je nekatere spremljal tudi po 14 let in samo potrjeval svoja spoznanja: ni vseeno, kako vstopamo v pogovore, na kak način se pogovarjamo in kako pomirjamo naše strasti. Na osnovi tega je izpostavil najbolj nevarne obrambne mehanizme, ki naj bi zamajali partnerstvo. 

Štirje jezdeci usode

V Svetem pismu govorijo o štirje jezdecih apokalipse kot simbolični opisi negativnih dogodkov, v partnerski terapiji pa je Gottman razvil termin “štirih jezdecev usode”, ki so napovedovalci ločitve oziroma partnerskega razhoda: kritiziranje, zaničevanje (prezir), obramba in umik. Pri prvih dveh gre za nespoštljivost, pri zadnjih pa destruktiven način reševanja sporov.

1. Kritika

Ko partnerja kritiziramo, se ne osredotočamo na njegova dejanja in na naše občutke, pač pa na njegovo osebnost “ti si takšen in takšen” in mu s tem dajemo jasno sporočilo, da je z njim nekaj narobe, da ni primeren, da ni dovolj, da ni v redu takšen kot je in da se mora spremeniti. Pri tem spregledamo svoje občutke, partnerju pa pustimo krivdo, saj mu jo na tak način projiciramo. Na tak način ne moremo biti slišani, partner pa bo prav tako zavzel obrambno držo, saj mu drugega ne preostane. V terapiji jo vidimo pogosteje pri ženskah, kot pri moških.

2. Zaničevanje (prezir)

Ko kritiki dodamo še več sramotenja in poniževanja in se zmešata globok bes in sram, potem dobimo prezir. V preziru pogosto sramotimo in se prekrito jezimo na partnerja, uporabljamo pa cinizem in sarkazem. Del zaničevanja so tudi prikrita agresija, norčevanje, žalitve, agresiven ali vulgaren humor in posmeh. S temi izjavami se prvi postavlja nad drugega. Prezir deluje na odnos izjemno razdiralno, saj je hujša oblika čustvene zlorabe. Nekatere raziskave omenjajo, da se pari, ki uporabljajo prezir, bolj dovzetni za razvoj nalezljivih bolezni.

3. Obramba 

Obramba nastane kot odziv na občutek napadenosti. Obramba lahko vsebuje izmikanje, nestrinjanje, iskanje izgovorov, vračanje projekcij in obtožb. Eden ali oba partnerja se branita pred negativnostjo in si vračata občutke. Toda Gottman poroča, da je ravno to sporočilo partnerju, da je on problematičen, kar pa seveda konflikt še poglobi. Vse to preprečuje prevzemanje odgovornosti za občutke.

4. Umik (stonewalling, silent treatment)

Gre predvsem za izogibanje konfliktu, za prav namerne umike, ko oseba ali fizično zapusti prostor, ali pa ni več čustveno navzoča (se mentalno izklopi). Pri slednjem gre za bolče kaznovanje s tišino, hudo obliko čustvene manipulacije, ki drugemu vzbudi strah, dvom in spraševanja, negotovost, osamljenost in nezaupanje. Dinamika, ki nastane med lovljenjem in umikom, je izjemno boleča in zavezujoča. Če ta način uporabljata oba partnerja, veliko prepirov pometeta pod preprogo. Ta mehanizem naj bi bil bolj moški, predvsem zaradi biološke osnove, saj naj bi se moški hitreje pomiril, ko se umakne in je v tišini, brez dogajanja, medtem ko ženska pa v kofliktu potrebuje povezanost in pogovore.

Kaj ruši najin odnos?

Gottman navaja, da je mit, da razrešitev različnosti preko konfliktov vodi do stabilnega partnerstva. On meni, da uspešni pari svojih razlik preprosto ne razrešijo v celoti, sčasoma pa se bolj sprejemajo. Srečen zakon torej ni brez prepira, ampak takšen, kjer se partnerja naučita izogibati zgornjim mehanizmom in uporabljati boljše, bolj varne.

Gottman izpostavlja tudi dodatne negativne kazalnike: 

• pomembnost začetka pogovora (slab začetek implicira slab odnos)
• preplavljenost težkih, negativnih občutkov (globlje jih doživljamo, težje se pomirimo)
• govorica telesa (hipervznemirjenost, visok adrenalin in pulz so slabi prediktorji)
• slabo prepričanje o partnerju in slab spomin na preteklost (partnerji, ki se težko povežejo s pozitivno platjo partnerstva, bodo težje reševali odnos)

Kako naj rešiva partnerski odnos?

Zelo pomembno je, da v odnosu ohranimo spoštljivost, tudi v času prepirov, K temu lahko pripomorejo naslednja navodila, ki jih lahko uporabljate, ko se zgodi konflikt. 

1. TIME OUT: ko se prepir vname in ste na meji nespoštljivosti, je čas za pavzo. Najdita skupno besedo ali termin, ki vaju na to prav opominja in jo izrecite preden bi izrekla žalitev
2. ČUJEČNOST: po pavzi je čas za stik s sabo, zaznavanje trenutka. Poskušajte ugotoviti, kaj čutite, kaj vse se skriva za občutki jeze ali besa.
3. DIHANJE: vse občutke predihajte, vdihnite mir, izdihnite težek občutek (preverite dihalne tehnike in osvojite vaje dihanja in ostale vaje, ki pomagajo k sprostitvi telesne napetosti)
4. KNOW WHY – ZAKAJ JEZA: ko se pomirjate, vedite, da je jeza le pokrivalo za težje občutke. Ravno to, da ste besni, kaže na to, da ste prizadeti in da gre za globljo ranljenost, ki ima svoje korenine globlj kot se zdi.
5. FOKUS NASE: poglobite se in ugotovit, kaj točno vas jezi, kaj je vaša rana, iz kje v resnici izvira? Kje ste se že počutili tako kdaj prej? Na koga me je spomnil moj partner, koga iz moje preteklosti in primarne družine je morda odigral?
6. PRIZEMLJITEV: ko čutite svoje telo in vašo preteklost, se ponovno prizemljite v sedanjost in zaznavajte vaše telo, v vedenju, da imate občutke pod kontrolo. Partner jih je le nevede in nehote vzbudil. Moj partner mi ne želi slabo, lahko ga vidim v pozitivni luči.
7. PODELITEV: partnerju lahko zaupate in spregovorite o tem, kaj vas je razjezilo in tako prevzamete odgovornost za svoje občutke, vaše rane. Tako vas bo partner lažje začutil in morda tudi on spregovoril kaj o sebi. Obdržite jaz stavke in fokus nase. 

Četudi se ne zmorete vedno takole pomiriti, je dobro vedeti, da ste na dobri poti. Že to, da želite komunicirati drugače in ustvarjati boljše odnose, je dober znak. Večkrat ko boste prakticirali to vajo in odkrivali vašo preteklost, lažje se boste pomirjali in komunicirali s partnerjem. Normalno pa je, da se na tej poti zgodijo tudi padci. Takrat ne obupajte, ampak vadite naprej. Če imata kljub temu in redni vadbi še vedno težave, pokličita strokovno pomoč partnerskega terapevta, oziroma zakonskega družinskega terapevta. 

Najdete nas tudi na Facebooku.

The post Ali bova ostala skupaj? Kako naj rešiva konflikte? Le v nekaj minutah vama napovemo, ali bo šlo ali ne. appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.