Težave pri 8 letnici: Svetovanje za starše

Sočutno partnerstvo (Inštitut VB) — Wed, 22 Nov 2023 15:03:10 +0000

Pozdravljeni.

Sem v situaciji, v kateri ne vem, kaj več narediti in sem že sama čisto na tleh.

Doma imam 8 letnico in 3 letnika. Težave so pri 8 letnici.

V šoli poslušam, da je nezbrana, da gleda okrog pri uri pouka, da ne sledi… Vedno, ko jo doma vprašam – kaj so delali v šoli, ne ve povedati nič.

Ima slabo koncentracijo, slabo se zbere.

Na račun tega “pozabi” povedati, kaj imajo za domačo nalogo.

Tudi v šoli sošolke in učitelj pove, da je letos konfliktna, da se ne prilagodi v skupini…

Sama pove, da je ljubosumna na mlajšega bratca, to se tudi opazi v vedenju. Zmeraj išče pozornost, zmeraj pričakuje, da je po njeno.

Vem, da sem zgrešila pri vzgoji in to zelo. Prevec sem popuščala in prenizke meje sem ji postavljala.

Ali lahko to popravim kakorkoli? Vidim problem neprilagajanja, mogoče motnje pozornost… Ne vem kaj naj naredim več, prišla sem že celo do tega, da se “zderem na njo”. kar pa seveda preko celega dneva močno obžalujem in iščem rešitve na sebi…

Prosim za nasvet, sem odprta za vse odgovore.

___________________________________________________________________________________________________________

Pozdravljena mamica.

Vaše sporočilo se bere, da res mislite, da ste vse naredili narobe/slabo. Mamica naj vam povem, da ste naredili, kot ste najboljše znali. Sedaj ste tukaj kot ste in sprašujete za nasvete, ideje, da bi nekaj spremenili.

Torej deklica je ljubosumna, zadnje čase se rada prepira in išče pozornost. Iz zapisanega se lahko sklepa, da res rabi pozornost in ker je ne dobi na način kot jo rabi, dobi jo na ”grd” način, ker njej je važno samo, da jo dobi.

Verjamem, da se z deklico ukvarjate, se z njo pogovarjate, a ji kar ni dovolj..

Premislite, kako si vzamete čas zanjo, kaj se pogovarjete? Kdo govori več, vi ali ona?

Kaj menite, se deklica počuti slišana? Si vzamete čas samo zanjo, ena na ena, brez bratca, recimo 1x na teden? Menite, da je deklica dovolj navezana na vas?

Namreč 8 let je lahko precej ”kritičnih” … Mislimo si , da so dovolj veliki in starši pogosto želimo, da so samostojni, a žal so še vedno so premajhni za to samostojnost, kot jo imamo v glavi in nujno rabijo osebo, ki jih vodi.

Rabi osebo na katero je navezana in ji sledi.

Že to, da vam pove, da je ljubosumna je super. Torej ni se zaprla in ona ve, da nekaj ne štima, ne ve pa kaj in kako naprej, zato pa takšni vedenjski vzorci.

S hčero govorita o čustvih? Kje jih čuti, kako jih čuti?

Napisali ste, da ste prišli že tako daleč, da se tudi zderete nanjo in se potem počutite slabo in se še cel dan sekirate.

Draga mama, sočutna vzgoja nikakor ni, da nikoli ne povzdignete glasu nad otrokom, niti ni, da se nenehno derete nanj, da ne bo pomote.

Sočutna vzgoja pomeni, da jo slišite, da jo skušate razumeti, tudi če to kar vam govori, ni to kar vi mislite. Sočutna vzgoja ni to, da otrok nikoli ne čuti bolečine, jeze… Sočutna vzgoja je skupek vsega premešan z razumevanjem in spoštovanjem otroka in SEBE.

Če želite biti sočutni do hčere, bodite v prvi vrsti sočutni do sebe. In če se zaradi vseh opozoril, ki ste jih dali hčeri in že petič ponavljate in zato povdignete glas, ker imate dovolj, saj ste tudi vi človek, to ne pomeni, da to ni sočutno. Ampak, po tem, da povzdignete glas se kasneje z njo pogovorite in poveste zakaj je do tega prišlo.. Da tudi vi ne zmorete, da ste tudi vi samo oseba in konec koncev ji poveste, da tudi vi grešite in če je potreba po tem se ji tudi opravičite.

Sočutje ni popolno otroštvo, ki je zavito v vato.

Meje, ja tukaj vsekakor svetujem doslednost in držanja le teh. Ker če boste hčeri pravočasno postavili meje, boste vi bolj mirni in se ne boste pogajali in 100x opozorili, posledično vas ne bo toliko x pripeljala do tega, da se zderete. In čez čas bo tudi punca vedela, da poveste samo 2x in ne več 100x.

Kaj pa če poveste 2x in ne upošteva? Ja posledica dejanja, kar pa spet ne pomeni.. Če ne boš to in to.. potem ne bo tega in tega. NE, pogojevanje ni ok!

Pomeni pa, če ne boš naredila sedaj, te bo počakalo na pozneje. Če danes ne narediš domače naloge, je bo jutri 2x toliko, ker bo za narediti, vse za nazaj… Če iz sobe ne boš odnesla smeti, boš imela sobo polno smeti….

Glede na znake, bi vas samo opozorila, da zvečer ko hčera zaspi preverite če morda spi z odprtimi usti. Namreč res mnogo stvari je povezanih s tem (omenili ste zasanjanost, motnja pozornosti…ipd, kar bi lahko bil znak) in v tem primeru bi vam čim prej svetovala, da to skušate odpraviti. Če bi rabili nasvet, me lahko kontaktirate, da vsa napotim k osebi, ki bi vam lahko svetovala.

Glede na vaša vprašanja in starost punčke bi svetovala tudi, da preberete knjigo Otroci nas potrebujejo- Gabor Mate, da boste našli ideje kako se povezati s hčerjo in hkrati, da vidite kako pomembno je na koga je otrok navezan.

Vse dobro.

Odgovor je napisala in uredila Tadeja Čulek.

Najdete nas tudi na Facebooku in Instagramu.

The post Težave pri 8 letnici: Svetovanje za starše appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

Zaprta pubertetnica : Svetovanje za družine

Sočutno partnerstvo (Inštitut VB) — Wed, 08 Dec 2021 18:00:18 +0000

Vprašanje: Mož ima iz prejšnje zveze 2 deklici – pubertetnici . Živimo skupaj in sprejela sem ju, kot, da sta moji. Skupaj smo 6 let. Starejša ima 13 let, mlajša 11. Vsak drugi teden sta pri mami. Težava se je začela pojavljati pri starejši, saj je zelo mirna, pridna učenka, nima prijateljev, nič je ne veseli. Oba z možem se trudiva, pogovarjava, kaj je razlog. Vem, da je punca pubertetnica a je nenormalno zaprta vase. Drži se zase. Nasmehne se ne. Ko je bivši to omenil je znorela, češ da je to puberteta in podobno. Sama nisem tega mnenja saj je bila vedno živahna, odprta, nasmejana deklica. Naj povem, da se ukvarja tudi s športom, a je tudi to postala muka. Kako pomagati otroku v puberteti?

Pozdravljeni. Hvala vam za zaupanje.

Res je, puberteta je tukaj in tako se tudi vedenje spremeni. Ampak to kar ste opisali, bi tudi jaz svetovala, da vzamete pod drobnogled.

Namreč, pretirana zaprtost, brez dobre volje, brez prijateljev in tudi ukvarjanje s športom je postala “muka”, je znak, da nekaj res ni v redu.

Če malce pomislite..

Se je to zgodilo, praktično čez noč? Se je v družinski dinamiki kaj spremenilo (morda tudi pri materi)? Morda težave v šoli? Morda lahko tudi mlajšo sestrico malce potipate z vprašanji..

Vsekakor bi svetovala, da vključite socialno delavko ali kakšno terapevtko, da se s punco pogovorijo.

Vam pa bi svetovala, da ji daste varnost in ljubezen. Da ji veliko krat poveste, da ste tam za njo, karkoli se dogaja. Da vam lahko zaupa, tudi če je kaj ušpičila. Da jo imate radi, pa naj se zgodi karkoli. Namreč odrasli nekako samoumevno mislimo, da otroci to vedo, a žal veliko krat temu ni tako. In tukaj mislim, da te besede ne bodo odveč.

Morda veste, ali pa tudi ne.. V zgodnjem otroštvu (2+let), otroci spoznajo, da niso eno s starši in zato želijo vse sami, zato imajo veliko krat “izpade“,trmo, ipd.. Ker se jim razvijajo možgančki.

V puberteti pa se zgodi nekaj podobnega, ker pride čas, ko se otroci želijo osamosvojiti, zato lahko spremenijo vedenje. A vseeno se to ne zgodi čez noč in tudi veseli trenutki kar ne izginejo.

To sem napisala bolj zato, da boste lažje razumeli, da tako kot otroci pri 3 letih, tudi najstniki – pubertetniki rabijo podobne sočutne pristope. Veliko ljubezni, varnosti, komunikacije, razumevanja in obojestranskega prilagajanja, pa vsekakor tudi meje.

Dobrodošli tudi pri nas – Družinski terapiji Vita bona.

Želim vam vse dobro. Čulek Tadeja

The post Zaprta pubertetnica : Svetovanje za družine appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

puberteta Archives – Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija