učitelji Archives – Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija

“Vzgojitelji in učitelji so preobremenjeni, nihče jih ne sliši”

Sočutno partnerstvo (Inštitut VB) — Sun, 10 Sep 2023 14:12:49 +0000

Vprašanja in odgovori družinske terapevtke Katje K. Knez Steinbuch.

Zakaj menite, da bi šola morala biti otrokom prijazna, če gre pa le za vzgojno ustanovo, katere glavni cilj je izobraževanje?

Strinjam se, da je šola vzgojna ustanova, ki izobražuje. Toda šola je še veliko več: v njej so učitelji, so učenci, so drugi zaposleni. Šola so torej v prvi vrsti ljudje, ljudje z razumom in čustvi. Včasih niso poznali drugačnih pristopov kot le podajanje informacij in zato je razumljivo, da so poudarjali le razum. Še par desetletij nazaj niti strokovnjaki niso imeli pojma o otroških možganih. Zdaj pa vendarle vemo, da nismo le skupek razuma, ampak da je čustvena inteligenca enako pomembna kot vse ostale. Mi pa v učnih načrtih ta del še vedno ignoriramo.

Zakaj se to dogaja, česa nas je strah?

Resna težava je v tem, da se ljudje sprememb na splošno bojimo in zaradi strahu ohranjamo status quo. Isto se dogaja na ministrstvih, tudi na ministrstvu za šolstvo – spremembe se dogajajo prepočasi, sistemi so zastareli in v marsičem neprijazni do zaposlenih v vrtcih ali šolah. V terapevtskem delu se srečujem ravno s to populacijo strokovnih delavcev, ki so zaradi okostenelih pravil povsem izmučeni in na robu izgorelosti, v šolskem sistemu pa povsem spregledani, saj štejejo le rezultati.

Katja Knez Steinbuch

Je to posledica današnjega časa, kako je bilo nekoč?

Včasih je bilo tega manj, ker tudi ni bilo takšnih pričakovanj. Pričakovanja sicer res lahko vedno pomenijo tudi napredek, strokovne delavce pa postavijo v situacijo, ko so primorani poskrbeti zase.

Na kom leži odgovornost za izboljšanje stanja?

Ministrstvo za šolstvo se sicer marsičesa že zaveda in v primeru vrtcev na papirju dopušča nižje normative (npr. več zaposlenih), ampak to predaja v odgovornost občinam. Tam pa se vse ustavi, saj občine praviloma tarnajo, da ne dobijo dovolj finančnih sredstev.

Za denar gre torej?

V glavnem res. Če vprašate vzgojiteljice, česa si najbolj želijo na delovnem mestu, vam vse odgovorijo isto: nižje normative in daljšo sočasnost – sočasnost je beseda, ki je vsaki vzgojiteljici še kako domača. Ampak za to zaenkrat ni posluha. V praksi to pomeni, da ustvarjamo sisteme, kjer zaposleni trpijo zaradi pomanjkanja denarja – kjer morajo vzgojiteljice ob hitrih uvajanjih otrok v vrtec poskrbeti za 14 jokajočih otrok. Si predstavljate, kako čustveno naporno je to, poslušati jok neprenehoma več ur, rok za tolažbo pa ni dovolj?

Ali obstaja kakšna rešitev?

To bi lahko rešili vsaj s prostovoljnim delom in medgeneracijskimi programi. Seveda tudi s posluhom za zaposlene: da bi jih slišali v tem, da potrebujejo dodatno pomoč in temu vendarle namenili več finančnih sredstev. Naši vrtci so sicer glede na tujino odlični, ampak obstaja še veliko manevrskega prostora za izboljšave.

Zaposleni so torej spregledani?

V veliki meri so in razlike med plačilnimi razredi v vrtcih so prevelike. Resna težava je tudi v tem, da se v praksi ne upošteva razvoja znanosti. Ali ga strokovnjaki na ministrstvih ne spremljajo, ali pa ga slabo podajajo v prakso šol in vrtcev. Včasih se zdi, kot da novosti v Slovenijo prihajajo z 20 letno zamudo in programi, ki jih posredno financira tudi ministrstvo za šolstvo poučujejo zastarele tehnike, kot so npr. time out in jih še vedno podajajo kot noviteto, medtem ko jih drugje že desetletja ne uporabljajo več.

SVO ima veliko število kvalitetnih predavateljev

Kaj pa formalna dodiplomska izobraževanja, tam je drugače?

Študenti pogosto potarnajo, da se na pedagoški fakulteti o razvoju možganov in kaj to pomeni v vrtčevski praksi še vedno ne učijo dovolj. Ko pridejo na naša izobraževanja, to znanje kar posrkajo vase.

Študenti pedagoške imajo torej voljo do učenja?

Absolutno jo imajo, seveda pa ne vsi. Kar je sicer pričakovano. Od zunaj pa bi rekla, da marsikatera tovrstna težava izvira iz tega, ker si ne upamo zvišati pogojev za vpis na fakultete, predvsem na tiste smeri, ki zahtevajo delo z ljudmi, z najbolj ranljivimi skupinami (otroci in bolniki). Zato se velikokrat pohecam, da bi na medicinsko, pedagoško in filozofsko fakulteto dodala obvezne vsebine za osebno rast.

V čem pa so vaša izobraževanja drugačna?

Kvalitetnih izobraževanj je pri nas veliko, SVO je specifično v tem, da smo res pridobili veliko število kvalitetnih predavateljev, ki sledijo novim raziskavam, pa tudi sami izhajajo iz prakse. Del izobraževanj pa je tudi brezplačnih, ker si res želimo, da bi dosegli čimvečje število udeleženih. Več informacij pa si lahko preberete tudi na spletu.

Katja K. Knez Steinbuch

Najdete nas tudi na Facebooku.

The post “Vzgojitelji in učitelji so preobremenjeni, nihče jih ne sliši” appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

POSEBNI ČAS ZA POVEZOVANJE IN ŠOLA: Svetovanje

Sočutno partnerstvo (Inštitut VB) — Fri, 05 May 2023 09:19:26 +0000

POSEBNI ČAS ZA POVEZOVANJE IN ŠOLA

Tudi učitelji so presenečeni kako učinkovito je, če preživijo dve do tri minute po koncu pouka z otrokom. Čeprav se z njim ne pogovarjajo o njegovih težavah v šoli.

Namesto tega lahko vprašajo: »Katero stvar najraje počneš?« in potem delijo svojo najljubšo aktivnost.

Učenci se dobro počutijo, ko tudi učitelji delijo informacije o sebi in pokažejo kakšni so kot oseba in ne samo kot učitelji.

Mnogi učitelji so ugotovili, da se nekaj minut preživetih z učencem po koncu pouka in ob pogovoru o vsakdanjih stvareh hitro pokaže kot učinkovita metoda za zmanjševanje neprimernega obnašanja. Čeprav neprimernega obnašanja med pogovorom niti ne omenijo.

Jane Nelsen omeni primer učiteljice, ki jo je skrbelo za učenko, ki ni opravljala niti domačih nalog niti nalog, ki jih je dobila v razredu. Večkrat je tudi jasno pokazala sovražnost do učiteljice z neprimernimi komentarji in jeznimi pogledi.

Nekega dne jo je učiteljica prosila, da ostane po končani uri. Učenka je ostala, vendar učiteljica ni omenila njenega težavnega in neprimernega obnašanja. Namesto tega jo je vprašala o najbolj zabavni stvari, ki jo je počela prejšnji večer. Ker ji učenka ni želela odgovoriti, ji je učiteljica pričela razlagati o najbolj zabavni stvari, ki jo je sama počela s svojo družino prejšnji večer. Ko učenka še zmeraj ni kazala zanimanja za pogovor, ji je učiteljica rekla, da lahko gre, da pa bo zelo rada slišala kaj učenka počne za zabavo v prostem času, če ji bo kdaj želela povedati.

Učiteljica se je počutila razočarano, saj je menila, da se je trudila zaman, vendar je že naslednji dan opazila, da se je učenkin odnos spremenil, saj ni več kazala sovražnosti do učiteljice.

Po pouku je učenka učiteljici sama pokazala sliko sebe in prijateljice na kolesu, ki jo je narisala. Povedala je, da je bila to najbolj zabavna stvar, ki jo počela prejšnji dan. Tudi učiteljica je povedala kaj zabavnega je počela prejšnji večer.

Če analizirate to zgodbo, vidite, da ima lahko že tako kratek in na prvi pogled brezpredmeten pogovor, velik učinek. Otrok se počuti izpostavljenega in morda celo zavrača posebno pozornost, ki jo dobiva, saj lahko meni, da bo namenjena iskanju krivca in morebitni pridigi. Ko učitelj ignorira težavno obnašanje in ga niti ne omeni, je otrok presenečen. Presenečen je tudi zato, ker odrasli otroke pogosto sprašujemo o njihovem življenju, vendar redko povemo kaj o sebi.

Ko odrasli delimo informacije o sebi z otroki, jim dajemo občutek enakovrednosti, pomembnosti in obojestranskega spoštovanja.

Krasno bi bilo, če bi učitelji lahko preživeli nekaj minut posebnega časa z vsakim učencem. Začnete lahko z učenci, ki imajo največ težav ali pa potrebujejo več opogumljanja… Vendar poskrbite, da si v teku šolskega leta vzamete čas za vsakega učenca.

Mnogi učitelji se pritožujejo, da za poseben čas nimajo časa. Vsekakor je res, da so učitelji pod močnim pritiskom, da pomagajo učencem pri šolskem delu in temu namenjajo največ časa. Vendar učitelji, ki se zavedajo, da je opogumljanje otroka enako pomembno kot uspešno opravljanje šolskega dela, najdejo čas za poseben čas za povezovanje tudi med raznimi tihimi aktivnostmi.

Besedilo je izsek iz knjige Pozitivna disciplina, ki jo je napisala Jane Nelsen, ustanoviteljica načel Pozitivne discipline, prevedla in priredila ga je Barbara Holcman.

Najdete nas tudi na Facebooku.

The post POSEBNI ČAS ZA POVEZOVANJE IN ŠOLA: Svetovanje appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

Vseslovensko izobraževanje SVO: prijave

Sočutno partnerstvo (Inštitut VB) — Tue, 29 Jan 2019 00:04:01 +0000

Zakaj bi se odločil/a za izobraževanje?

Dostopno: brezplačno za vse, ki jih zanima tematika sočutne pedagogike, vsi paketi pa izjemno ugodni!
Koristno: paketi prilagojeni težavam v praksi in točkovanju za napredovanja
Praktično: v obliki webinarjev, ki si jih lahko ogledate v živo ali kasneje, ko imate čas
Strokovno: aktivno sodeluje več kot 25 strokovnjakov, dobite pa še mnogo več.

Kako to, da so cene tako ugodne?

Trika ni, le želimo si, da tole izobraževanje SVO doseže čimveč ljudi, da bi lažje razumeli sebe in otroke in lažje reševali težke situacije ter tako bili v stroki in doma manj obremenjeni. Zato je izobraževanje oblikovano tako, da je primerno za čisto vse: pediatre, doule, razvojne psihologe, terapevte, vzgojitelje, pedagoge, socialne delavce, učitelje, varuške in varuhe, starše, ter vse, ki jih ta tema zanima.

Kdaj poteka in koliko časa mi vzame?

Srečanje v živo: 20. 2. 2019 , 19.00, SMC Rakovnik (Ljubljana) ALI
na FB live (Skupina: sočutno varstvo) v živo, posnetek bo dostopen tudi kasneje do konca izobraževanja. Po osebnem srečanju se bomo srečevali na spletu (vsak teden), datumi bodo še določeni – toda vaš ogled seminarjev in oddaja refleksij so možni tudi kasneje, v času izobraževanja. Prednost izobraževanja je, da si ga časovno povsem prilagodite! Dolžino izobraževanja izberete glede na Vaše želje in potrebe.

Katere so glavne nove raziskave in praktične teme, ki jih boste pojasnili?

Težko zajamemo v par stavkov, a vseeno nekaj:

zakaj se otroci tako derejo in trmajo? Kaj se dogaja v njihovih možganih?
zakaj mi gre lahko lasten otrok tako na živce? Kaj se dogaja v mojih možganih?
zakaj ne zdržim ko me v skupini ne poslušajo? Kaj lahko storim?
kako reševati težke primere, ko ni dialoga nikjer?
kako se pomirim, ko je težko?

Kaj vse pridobim z izobraževanjem?

Celotno visoko strokovno izobraževanje (3.stopnja, veliki paket, 25+ ur):
– poslušali in spraševali boste lahko več kot 25 strokovnjakov (terapevti, vzgojitelji, doule in svetovalke, mame in blogerke, podjetnice in podjetniki), specializiranih z različnih področjih
– na voljo 25 predavanj – 25 webinarjev IN večje število terapevtskih, osebnih, poglobljenih delavnic, na voljo za ogled kadar VI želite
– osebno podporo v obliki terapevtskega svetovanja v zaprti FB skupini (celo leto), kontinuirano svetovanje v času izobraževanja
– članki, blogi in odgovori strokovnjakov, dostopni vsakomur neomejeno
– delovni učbenik povzetkov
– refleksije, debate in osebne odgovore na vsa vaša vprašanja – možnost supervizije (!)
– podpora vseh ostalih udeležencev FB skupine
– povabilo na brezplačno šolo za starše, ki jo vodi sicer dddr Gostečnik s sodelavci
– možnost pridobitve točk (1.5 ali več!) za napredovanja
– potrdila o izobraževanju, možnost naziva in certifikata “sočutni vrtec” – enoletni vpis v našo bazo sočutnih vrtcev Slovenije, omembe in priporočila na spletnih omrežjih sočutnega varstva.

Kdo vse predava in o čem?

Anja Oman: skrb zase, stres, izgorelost
Janja Urbančič: meje, avtentičnost, možgani, nagrada in kazen, trma
Tina Jereb: prepoznati otroka v stresu, čuječnost
Dejana Dejanovič: Celostni razvoj otroških možganov, zrcaljenje, kaznovanje
Katja Knez Steinbuch: sočutno uvajanje otrok, stik s sabo
Andreja Poljanec: postavljanje meja, razvoj možganov in govora,
Saša Petrovič: navezanost pri otrocih in odraslih v odnosih
Aleksandra Brlan: dojenje in čas uvajanja otrok v varstvo
Petra Paver Urek: kako prizemljiti otroka, praktične vaje
Helena Grmek: spanje dojenčkov in malčkov
Apolonija Zupan: sočutno materinstvo in skrb zase
Klavdija Slapar: prepoznavanje zlorab in praktične rešitve
Karmen Okorn: sočutno v praksi v vrtcu 1 – kako delovati s starši
Manca Sever Žumer: sočutno v praksi vrtcu 2 – kako najti stik med vzg in staršem
Barbara Holcman: kako reševati konflikte otrok v vrtcih in šolah
Teja Bandel Castro: sočutno z otroci s posebnimi potrebami, uporaba humorja
Lucija Hrovat: grajenje navezanosti med otrokom in vzgojiteljico
Romana Colic: sočutno z mladostniki, postavljanje razmejitev
Janez Vidmar: sočutje in starševstvo pri moških
Ana Oberstar: Sočutno v praksi v vrtcu: kako pomiriti sebe
Mateja de Laat: Sočutno v praksi: kako ostati sočuten v razredu in srednjih šolah
Alenka Lanz: kako pomagati otrokom po ločitvi
Špelca S Morojna: prepoznavanje potreb mladostnika, kako premagati kaos v skupini (metoda FEEL)
Robert Ličen: Sočutno vodenje mladostnikov, pomembnost vodje
Denis Ališič: Risanke, igrice, ekrani: negativen in pozitiven vpliv

Christian Gostečnik: šola za starše (najstniki), v dogovoru: Željko Čurić: Kako vzgojiti samorilca?

Kakšne so cene?

Cene so ugodne : (early bird, do 18.2.)
– Osnovni paket = brezplačno
– mali paket : študenti/brezposelni 80 eur, strokovni delavci in ostali 150 eur
– veliki paket: študenti/brezposelni 150 eur, strokovni delavci in ostali 250 eur

Plačila po 18.2.:
– mali paket: študenti/brezposelni 120 eur, strokovni delavci in ostali 200 eur
– veliki paket: študenti/brezposelni 200 eur, strokovni delavci 350 eur

*VISOK POPUST ZA KOLEKTIVE – več kot 4 osebe (do 18.2. možnost kar DO 50%popusta):
ob prijavi 5-8 sodelavcev, plačate le ceno za 4. Za vsake 4 prijave, lahko brezplačno pripeljete dodatne 4 udeležence. Za več kot 16 udeleženih ŠE dodatni popusti!
Kolektivi se lahko združujejo iz različnih vrtcev.

Možnost nakupa le posamičnega webinarja, cena je 22 eur (točkuje pa se za 1h).

Kje dobim vse info?

na info@socutno-varstvo.si,

www.socutno-varstvo.si,

041 609 888

The post Vseslovensko izobraževanje SVO: prijave appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.