Pozdravljeni. S partnerjem sva par 6 let, imava tudi 5 letnega sina. Nek dan, sem mu po naključju našla sms, moje najboljše prijateljice. Pisala sta si; kako se pogrešata, kako komaj čakata, da se spet začutita (sex..)  itn… Izgovoril se je, da je imel težavno leto, ker mu je umrla mama in je rabil tolažbo. Verjela sem mu. Čez nekaj časa sem mu spet našla sms-e, z drugo žensko . Spet je vse zanikal. Ko pa sem 1x urejala avtomobil, pa sem tam našla še en telefon z ogabnimi vsebinami, direktno dogovarjanje za sex itn… Seveda je vse zanikal in rekel, da je vse šala. Psihično sem uničena.  Vse drugo imam, imam čudovitega otroka, avto, hišo, finančno sem neodvisna, nimam pa njega, človeka, ki mi pomeni vse, njega, da bo se nanj lahko oprla, se z njim počutila varno, ljubljeno, spoštovano. Krivim sebe, kaj delam narobe?

Spoštovana gospa,

iskreno mi je žal, da doživljate vse to. Koliko težkega ste že doživeli. Toliko ponižanja, sramotenja, žalosti, groze in obupa je čutiti.. Kako ste vse to sploh preživeli?

Ta vaša zgodba me je prav potrla in sprašujem se, kaj naredite vi s temi težkimi občutji?

Kako poskrbite zase, da sploh to preživite? Povsem normalno bi bilo, da ob tem izgorite, obupate in pošljete vse v tri krasne. Hvala, ker ste nam pisali in upam, da dobite od tu moč, da najdete jezo, se zaveste lastne čudovitosti in odkrižate vseh, ki tega ne vidijo.

Ne bom pisala na dolgo, ker tukaj žal ni vprašanja – živite z gospodom, ki je zasvojen z varanjem, s sexom in je verjetno za povrh še patološki lažnivec. Takšnih odnosov na partnerskih terapijah niti ne rešujemo, ker je več kot očitno, da gospod rabi pomoč zase, vi pa zase. On potrebuje intenzivno zdravljenje varanja in verjetno tudi spolne zasvojenosti, vi pa intenzivno zdravljenje soodvisnosti. Toda dovolj o njemu – vaš fokus je že brez mene zelo pri njemu, to je prvi korak, ki bi ga morali spremeniti.

Kaj to pomeni? Čimprej začnite brati knjige o soodvisnosti. Čimprej dajte fokus popolnoma nase. Naknadno ste dopisali, da je kak dan z vami, nato spet ne – ne dopustite tega, da se kdorkoli z vami tako igra. Določite stike za otroka, vi pa se v tem času umaknite in npr naredite kakšno kopel, ali pa pojdite na sprehod. Čimprej se odločite za individualno terapijo. Čimprej – pri takšni globoki soodvisnosti se namreč žal težko najde rešitev hitro..

Kaj delate narobe? Popolnoma nič – v ničemer niste odgovorni za vedenje vašega partnerja. Niste vi krivi. Za varanje ne more biti nikoli in nikakor kriv partner! Četudi se vedete ljubosumno (kdo se pa ne bi!?), to ni razlog njegovega vedenja.

On sam je razlog temu. Vi pa ste dolžni zgolj poskrbeti zase. Ne spreglejte te bolečine, v kateri ste se znašli. Opremite se s pravimi prijateljicami, z njimi izjokajte vso bolečino, pojdite na terapijo in dobite nazaj vašo jezo. Kam se je skrila ta vaša jeza? Ste morda kaj razmišljali, zakaj toliko dovolite v tem odnosu? Iz kje ideja, da mora ženska loviti partnerja? Zakaj se ne smete jeziti nanj, zakaj se le nase in zakaj se počutite krivi? Zakaj ste prepričani da zaslužite le toliko malo? Zakaj vztrajate? Zakaj mislite, da je življenje z njim lažje, kot življenje brez njega? Ker v resnici ni. V resnici najbolj trpite zdaj.

Toliko vprašanj se odpira… v resnici bi jih morali iskati v vaši preteklosti, v vašem otroštvu. Prepričana sem, da so tudi tam izvorne rane in razlogi, zakaj ste danes v tako bolečem odnosu. Vabim vas, da jih odkrijete in najdete pomoč takoj.

Dobrodošli tudi k nam, na Inštitut Vita bona

Druzinska terapija – Vita Bona, kjer vse terapevtke delamo prav na tem področju soodvisnosti. Samo pogumno naprej! Vredni ste lepih odnosov. Navijam za vas!

Odgovor je napisala družinska terapevtka Katja K. Kneu Stenbuch.

Najdete nas tudi na Facebooku.

The post Partner me vara. Kaj delam narobe? Svetovanje za pare appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

Avtor: Saša Petrovič, ZDT

Alkohol je v naši družbi nekaj samoumevnega in večini ljudi sploh ne predstavlja nevarnost odvisnosti. Alkoholizem je bolezen in zraven alkoholika zbolijo vsi člani družine. Nenehen stres, strah, sram, jeza in vedno znova prazne obljube ter nova razočaranja. V takšnem vzdušju se vse vrti okrog vprašanja, kdaj bo alkoholika spet zaneslo. Kje je in kaj počne, ali bo prišel rahlo vinjen, ali napol v nezavesti? Bo spet žalil, razgrajal in ranil prvega, ki mu bo prekrižal pot doma? Obup, nemoč in globoka žalost ter stres so občutja, ki jih v takšnih družinah vsakodnevno občutijo otroci. In ko odrastejo, jim vse to sledi. “Nisem dovolj dober«, »nihče me ne razume«, »vsi me zapuščajo«, »ne znajdem se v tem svetu«, »kako naj bom dovolj dober starš«, »depresiven sem, ne zmorem niti več jokat« so stavki, ki jih terapevti slišimo v terapiji, od ljudi, ki so doživeli alkoholizem staršev v otroštvu.

Velikokrat pride k meni po nasvet obupana žena. »Kaj naj še naredim, da se bo spremenil? Nič ne pomaga. Kljub temu, da se odloči in obljubi, ga slej ko prej spet zanese v gostilno in med prijatelje, potem pa ni več meje pri popiti količini alkohola«. Najprej gospo seznanimo, da nikakor ni odvisno od nje, ali se bo partner odločil za pomoč. Sam namreč očitno ne zmore prenehati piti. Včasih so alkoholiki pripravljeni na spremembo in zdravljenje: ko pristanejo na dnu, jih zapusti partnerka, razpade družina, zbolijo ali povzročijo nesrečo,… Vendar niti v teh primerih ne vedno. Tako močna je ta odvisnost.

Kot zunanji opazovalci je dobro, da se zavedamo, da je potrebno veliko truda, moči in volje, da se odvisniki rešijo tega pekla. Takšna je realna slika odvisnosti in brez strokovne pomoči le redkim uspe. Nujno je zdravljenje, podporna skupina anonimnih alkoholikov (AA) in terapija, da se odkrijejo vzroki odvisnosti.

Kaj lahko stori žena? Poiskati mora pomoč zase, ozavestiti mora svojo soodvisnost od moža: zakaj se je znašla v takšnem odnosu in zakaj je vse skupaj tako dolgo prenašala. Z ozaveščanjem svojih vzorcev na terapiji, bo sčasoma lahko odločno postavila partnerju jasne meje. S tem bo lahko pomagala tudi njemu – saj sicer nehote vzdržuje njegovo odvisnost s toleriranjem njegovega vedenja. Morda bo ugotovila, da je sama odraščala ob mami, ki ni zmogla postaviti mej njenemu očetu in tukaj se pojavi priložnost, da se ustavi škodljivi vzorec prenašanja istih stvari na otroke. Ko žena sprevidi, da ni nemočna, se začnejo stvari premikati v pravo smer. Moža ne more spremeniti. Toda z njeno spremembo same sebe bo mož sebi hitreje priznal, da je alkoholik.

Ker je alkohol v družini zelo pereča tema, vabim vse, ki ste imeli takšno izkušnjo v otroštvu, da se pridružite zaprti skupini Odrasli otroci alkoholikov, s katero začnemo novembra. Prijavite se lahko na info@sasapetrovic.si.

Mnenje udeleženke skupine:
‘V skupini so nas povezale močne izkušnje iz preteklosti. Skupaj smo počasi odkrivali kaj je tisto, da nas drži nazj. Sama sem prišla do spoznanja, da je vso trepetanje v otroštvu zaradi nasilnega, pijanega očeta pustilo posledice. Nenehno sem se znašla v kaotičnih odnosih. Partner, ki me je prevaral, šef, ki se je nenhno znašal nad mano in me poniževal, prijateljica, ki si me je čisto podredila. Vse to zaradi občutka, da moram potrpeti in biti predpražnik za ljudi, da ne bom sama. Moj največji strah je bil, da bi bila sama. Občutek, da si zaslužim vsa poniževanja in da nisem vredna zaupanja, ljubezni in varnosti je bil globoko zakoreninjen v meni. S pomočjo skupine, sem počasi začela delati spremembe, postavljati meje, se sprašvati kdo zares sem in kaj si v življenju želim. Ko sem znala odločno reči ne vsem nespoštljivim odnosom, so počasi k meni začeli prihajati ljudje, ki so v videli v meni lepe plati in so z mano spoštljivo ravnali. Bolj kot sprejemam sebe, bolj me sprejemajo ljudje okoli mene. Hvaležna sem za preobrat v mojem življenju, ki se je začel s skupino.’

Več o Saši Petrovič lahko preberete na njeni Fb strani: Saša – zakonska in družinska terapija

Uredila: Katja Knez Steinbuch

The post Alkohol v družini appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.