<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>zlorabe Archives &#8211; Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</title>
	<atom:link href="https://druzinska-terapija.com/tag/zlorabe/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://druzinska-terapija.com/tag/zlorabe/</link>
	<description>Terapevtka družinske terapije Katja Knez Steinbuch</description>
	<lastBuildDate>Sat, 24 Jun 2023 12:30:04 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	

<image>
	<url>https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/08/favicon-VB-100x100.png</url>
	<title>zlorabe Archives &#8211; Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</title>
	<link>https://druzinska-terapija.com/tag/zlorabe/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Neprimerni dotiki: Svetovanje za starševstvo</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/neprimerni-dotiki/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=neprimerni-dotiki</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/neprimerni-dotiki/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Sun, 20 Aug 2023 12:13:07 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
		<category><![CDATA[dober družinski terapevt]]></category>
		<category><![CDATA[družinska terapija]]></category>
		<category><![CDATA[medgeneracijski prenos]]></category>
		<category><![CDATA[nasvet]]></category>
		<category><![CDATA[pomoč]]></category>
		<category><![CDATA[spolna zloraba]]></category>
		<category><![CDATA[terapija]]></category>
		<category><![CDATA[travme]]></category>
		<category><![CDATA[zloraba]]></category>
		<category><![CDATA[zlorabe]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://druzinska-terapija.com/?p=3159</guid>

					<description><![CDATA[<img width="550" height="366" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2023/06/9add900c5e80767c66d232f27042b337.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" fetchpriority="high" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2023/06/9add900c5e80767c66d232f27042b337.jpg 550w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2023/06/9add900c5e80767c66d232f27042b337-300x200.jpg 300w" sizes="(max-width: 550px) 100vw, 550px" /><p>NEPRIMERNI DOTIKI Kako reagirati ko ti hčera (6 let) po pogovoru o neprimernih dotikih pove da se ji je nekaj že zgodilo in sicer, da sta jo bratranca (9 in 6 let) slekla in opazovala? A je to &#8220;normalno&#8221; za fanta te starosti? Kdaj je raziskovanje še normalno kdaj pa ni več? Z njo sem [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/neprimerni-dotiki/">Neprimerni dotiki: Svetovanje za starševstvo</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="550" height="366" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2023/06/9add900c5e80767c66d232f27042b337.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2023/06/9add900c5e80767c66d232f27042b337.jpg 550w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2023/06/9add900c5e80767c66d232f27042b337-300x200.jpg 300w" sizes="(max-width: 550px) 100vw, 550px" /><div class="xv55zj0 x1vvkbs x1rg5ohu xxymvpz">
<div class="x3nfvp2 x1n2onr6 xxymvpz xh8yej3">
<div class="xdl72j9 x1iyjqo2 xs83m0k xeuugli xh8yej3">
<div class="xmjcpbm x1tlxs6b x1g8br2z x1gn5b1j x230xth x9f619 xzsf02u x1rg5ohu xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x193iq5w x1mzt3pk x1n2onr6 xeaf4i8 x13faqbe">
<div class="x1y1aw1k xn6708d xwib8y2 x1ye3gou">
<div class="x1lliihq xjkvuk6 x1iorvi4">
<div class="xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs">
<div dir="auto">
<div class="xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs x126k92a">
<div dir="auto">NEPRIMERNI DOTIKI</div>
<div dir="auto"></div>
</div>
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a">
<div dir="auto">Kako reagirati ko ti hčera (6 let) po pogovoru o neprimernih dotikih pove da se ji je nekaj že zgodilo in sicer, da sta jo bratranca (9 in 6 let) slekla in opazovala?</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">A je to &#8220;normalno&#8221; za fanta te starosti?</div>
<div dir="auto">Kdaj je raziskovanje še normalno kdaj pa ni več?</div>
<div dir="auto"></div>
<h4 dir="auto">Z njo sem se potem zelo dolgo pogovarjala in ji rekla, da to NI normalno in da ji to noben ne sme delat, zanima me bolj to a naredim sceno pri bratu, ali to ni tako zelo čudno?</h4>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Povedat imam še to, da je za mene to grozno občutljiva tema ker sem 3 leta bila zlorabljana iz strani očimovega sina, mama je bila gluha za mene in noben me nikoli ni zaščitil.</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Trenutno se počutim kot da bom eksplodirala, spet pa nočem zaradi svojih ran naredit show drugim. Upam, da razumete kaj me zanima. Hvala</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">______________________________________________________________________________________</div>
<div class="xv55zj0 x1vvkbs x1rg5ohu xxymvpz">
<div class="x3nfvp2 x1n2onr6 xxymvpz xh8yej3">
<div class="xdl72j9 x1iyjqo2 xs83m0k xeuugli xh8yej3">
<div class="xmjcpbm x1tlxs6b x1g8br2z x1gn5b1j x230xth x9f619 xzsf02u x1rg5ohu xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x193iq5w x1mzt3pk x1n2onr6 xeaf4i8 x13faqbe">
<div class="x1y1aw1k xn6708d xwib8y2 x1ye3gou">
<div class="x1lliihq xjkvuk6 x1iorvi4">
<div class="xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs">
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Draga anonimna,</div>
</div>
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s">
<div dir="auto">To kar se je zgodilo vaši hčerki ni normalno in ni sprejemljivo!</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Zelo pomembno je, da se z njo pogovarjate o primernih in <a href="https://druzinska-terapija.com/spolna-zloraba/">neprimernih dotikih</a>, kot ste to že storili. Povejte ji, da ni kriva, ker ju je poslušala in naredila kar sta želela.</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Tako ji boste odvzeli malo sramu in predvsem občutke krivde, da si je to sama želela, ker ni odšla stran.</div>
<h4 dir="auto"></h4>
<h4 dir="auto">Zelo je pomembno, da jo učite kako naj posluša svoje telo in svoje občutke.</h4>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Pogosto, ko se znajdemo v situacijah, ki so za nas nevarne, nas telo opozori na nek način, neprijetno nam je, takšne zahteve nam vzbujajo sram, čutimo paniko, strah nas je. In takrat je ključnega pomena, da sami sebe poslušamo, si zaupamo in odidemo iz situacije v kateri smo se znašli (če seveda lahko) oziroma takoj povemo nekomu, ki mu zaupamo in ne začenjamo verjeti, da smo sami krivi za to kar se nam je zgodilo.</div>
<div dir="auto"></div>
</div>
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s">
<div dir="auto">S tem, da ste svoji hčerki verjeli, se z njo pogovorili in je niste obsojali, ste naredili največ kar lahko kot mati storite.</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Še več, prekinili ste tudi grozoto, ki se je zgodila vam, kjer ste poleg spolne zlorabe doživeli še zavrnitev s strani mame in občutek popolne osamitve in razgaljenosti, kjer ni bilo nikogar, da bi vas zaščitil.</div>
<div dir="auto"></div>
</div>
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s">
<div dir="auto">Kako ste vi predelali svojo spolno zlorabo?</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Ste imeli terapevtsko pomoč, kakšno drugačno podporo?</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Zelo pomembno je namreč, da takšne grozovite <strong>zlorabe</strong> in travme predelamo. To pa zato, ker si tudi žrtev najgrozovitejših zlorab zasluži živeti v miru, kjer primerno ceni svoje življenje in svoje telo, kar je nujno za sprejemanje dobrih odločitev zase in za svojo družino. Dokler je zloraba v našem telesu, je to nemogoče, saj se prebuja skozi celo življenje in nas nezavedno vodi. Prav tako je predelava pomembna, da preprečimo medgeneracijske prenose.</div>
<div dir="auto"></div>
</div>
<div dir="auto">
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s">
<div dir="auto">V primeru, da je niste, vam toplo priporočam, da se obrnete na primernega strokovnjaka, ki vam bo pomagal.</div>
<div dir="auto"></div>
</div>
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s">
<div dir="auto">Predlagam tudi, da preberete kakšno knjigo na to temo (če jih še niste). Priporočam Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje (Tanja Repič Slavič) in Pogum za okrevanje (Ellen Bass in Laura Davis).</div>
<div dir="auto"></div>
</div>
</div>
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s">
<div dir="auto">Tudi z bratom se pogovorite.</div>
<div dir="auto"></div>
<h4 dir="auto">Opozorite ga na dogodek in mu povejte, da je takšno obnašanje nesprejemljivo.</h4>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Prav tako ne dovolite, da je vaša hčerka sama s tema bratrancema ali družino vašega brata, dokler ne ugotovite kaj točno se tam dogaja. Že sama reakcija vašega brata vam bo dala vedeti kakšno stališče ima do <strong>spolne zlorabe</strong> in zaščite žrtev in tako boste takoj vedeli ali je tisto okolje varno za vašo hčerko.</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Je možno, da je bil tudi vaš brat zlorabljen, tako kot vi?</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Je vedel za zlorabo takrat, ko se je dogajala vam in vam ni mogel pomagati, ker je bil še otrok?</div>
<div dir="auto"></div>
</div>
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s">
<div dir="auto">Nazadnje bi vam rada povedala še nekaj. Pravite, da ne želite delati nepotrebnih težav, zato, ker ste bili sami zlorabljeni. Pa vendar je verjetno ravno ta vaša grozovita izkušnja izostrila vaše čute do te mere, da ste takoj zaznali stisko vaše hčerke in ste ji nudili primerno oporo v tistem trenutku in tudi v prihodnosti boste naredili vse kar je v vaši moči, da preprečite, da se vaša zgodba zgodi njej.</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Krasna ženska in čudovita mama ste!</div>
<div dir="auto"></div>
</div>
</div>
</div>
<div dir="auto">
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s">
<div dir="auto"></div>
</div>
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s">
<div dir="auto">Če se vam bo zazdelo, da bi terapevtsko pomoč potrebovala tudi vaša hči, vam priporočam, da se obrnete na Nino Kočar, Inštitut Lunina vila.</div>
</div>
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s">
<div dir="auto">Vse dobro vam želim! <span class="x3nfvp2 x1j61x8r x1fcty0u xdj266r xhhsvwb xat24cr xgzva0m xxymvpz xlup9mm x1kky2od"><img decoding="async" src="https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/t6c/1/16/2764.png" alt="&#x2764;" width="16" height="16" /></span></div>
<div dir="auto"></div>
</div>
</div>
</div>
</div>
<div dir="auto">Komentar je napisala <strong>terapevtka</strong> Barbara Holcman.</div>
</div>
</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Najdete nas tudi na <a href="https://www.facebook.com/druzinskaterapija.vitabona">Facebooku</a> in <a href="https://www.instagram.com/druzinskaterapijavitabona/">Instagramu</a>.</div>
<div class="xv55zj0 x1vvkbs x1rg5ohu xxymvpz">
<div class="x3nfvp2 x1n2onr6 xxymvpz xh8yej3">
<div class="x1ve5b48 x177n6bx x10l6tqk x1ja2u2z xlshs6z">
<div>
<div>
<div>
<div class="x1i10hfl xjbqb8w x6umtig x1b1mbwd xaqea5y xav7gou x9f619 x1ypdohk xt0psk2 xe8uvvx xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r xexx8yu x4uap5 x18d9i69 xkhd6sd x16tdsg8 x1hl2dhg xggy1nq x1o1ewxj x3x9cwd x1e5q0jg x13rtm0m x1n2onr6 x87ps6o x1lku1pv x1a2a7pz" tabindex="0" role="button" aria-label="57 odzivov; oglej si, kdo se je na to odzval">
<div class="x6s0dn4 x1a2cdl4 xnhgr82 x1qt0ttw xgk8upj x78zum5 x1ncwhqj xlup9mm x1nn3v0j xg83lxy x1120s5i x1h0ha7o x9bbmet xqnafso">
<div class="x6s0dn4 x78zum5 x15zctf7 x1e558r4"><span class="x9bbmet xmlgm91 x1a2cdl4 xnhgr82 x1qt0ttw xgk8upj x78zum5 x139jcc6 x1a2a7pz x1n2onr6"><img class="" role="presentation" width="18" height="18" /></span><span class="x9bbmet xmlgm91 x1a2cdl4 xnhgr82 x1qt0ttw xgk8upj x78zum5 x139jcc6 x1a2a7pz x1n2onr6"><img class="" role="presentation" width="18" height="18" /></span></div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/neprimerni-dotiki/">Neprimerni dotiki: Svetovanje za starševstvo</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/neprimerni-dotiki/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Kako vrniti spolnost ? Svetovanje za pare</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/spolnosti-se-ni/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=spolnosti-se-ni</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/spolnosti-se-ni/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 30 Aug 2021 14:40:33 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
		<category><![CDATA[dober družinski terapevt]]></category>
		<category><![CDATA[družinska terapevtka]]></category>
		<category><![CDATA[intima]]></category>
		<category><![CDATA[kako vrniti spolnost]]></category>
		<category><![CDATA[komunikacija]]></category>
		<category><![CDATA[partnerska terapija]]></category>
		<category><![CDATA[partnerstvo]]></category>
		<category><![CDATA[pomoč]]></category>
		<category><![CDATA[pomoč v stiski]]></category>
		<category><![CDATA[pornografija]]></category>
		<category><![CDATA[spolna zloraba]]></category>
		<category><![CDATA[spolne zlorabe]]></category>
		<category><![CDATA[spolni odnosi]]></category>
		<category><![CDATA[spolnost]]></category>
		<category><![CDATA[sram]]></category>
		<category><![CDATA[strah pred intimo]]></category>
		<category><![CDATA[stres]]></category>
		<category><![CDATA[težave v spolnosti]]></category>
		<category><![CDATA[travmatični porod]]></category>
		<category><![CDATA[zloraba]]></category>
		<category><![CDATA[zlorabe]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://druzinska-terapija.com/?p=1445</guid>

					<description><![CDATA[<img width="480" height="480" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/shutterstock-227632612-candid-milanmarkovic78-1486054687.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/shutterstock-227632612-candid-milanmarkovic78-1486054687.jpg 480w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/shutterstock-227632612-candid-milanmarkovic78-1486054687-300x300.jpg 300w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/shutterstock-227632612-candid-milanmarkovic78-1486054687-100x100.jpg 100w" sizes="(max-width: 480px) 100vw, 480px" /><p>Vprašanje: S partnerjem sva skupaj 8 let. Pred nosečnostjo sva bila relativno spolno aktivna. Večinoma je partner predlagal, jaz pa sem sledila. Imava 15 mesečno punčko. Nosečnost je bila stresna in rizična. Zato spolnosti nisva prakticirala. Nekaj mesecev po porodu je partner več krat dal pobudo za spolnost, jaz pa nisem bila za spolnost, zato [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/spolnosti-se-ni/">Kako vrniti spolnost ? Svetovanje za pare</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="480" height="480" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/shutterstock-227632612-candid-milanmarkovic78-1486054687.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/shutterstock-227632612-candid-milanmarkovic78-1486054687.jpg 480w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/shutterstock-227632612-candid-milanmarkovic78-1486054687-300x300.jpg 300w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/shutterstock-227632612-candid-milanmarkovic78-1486054687-100x100.jpg 100w" sizes="(max-width: 480px) 100vw, 480px" /><p>Vprašanje: S <strong>partnerjem</strong> sva skupaj 8 let. Pred nosečnostjo sva bila relativno <strong>spolno aktivna</strong>. Večinoma je <strong>partner</strong> predlagal, jaz pa sem sledila. Imava 15 mesečno punčko. Nosečnost je bila <strong>stresna</strong> in <strong>rizična</strong>. Zato <strong>spolnosti</strong> nisva prakticirala. Nekaj mesecev po porodu je <strong>partner</strong> več krat dal pobudo za <strong>spolnost</strong>, jaz pa nisem bila za <strong>spolnost</strong>, zato je tudi on prenehal s pobudami. S <strong>spolnostjo</strong> sem se seznanila dokaj pozno. Doma je bila <strong>spolnost</strong> tabu. Recimo, da vem, kaj si želim, le <strong>sram</strong> me je to izraziti naglas. <strong>Partner</strong> pravi, da sva cimra, da ni <strong>spontanosti</strong>, da ne vidim <strong>njegovih potreb</strong>. Kako pripeljati <strong>spolnost</strong> nazaj? Kako si <strong>spolnosti</strong> sploh želeti in jo deliti s <strong>partnerjem</strong>? Ali se da kje izmeriti libido?</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Ko sem začela s prebiranjem vaše zgodbe, sem pomislila, da opisujete dokaj klasično stanje po prihodu otročka. Res veliko mladih staršev se sooča s spremembami v <strong>partnerstvu</strong> in prav konkretno tud s spremembami v <strong>spolnosti</strong>. Npr v primeru <strong>stresne nosečnosti</strong> ali pa <strong>težkega travmatičnega poroda</strong>, želja po <strong>spolnosti</strong> lahko še bolj izgine. Tudi dolga okrevanja, navadno vplivajo na padec želje po tovrstni <strong>povezanosti</strong>. Da ne omenjamo izčrpanosti, refokusa iz 2 na 3 ipd. Vse močno zaznamuje mlade starše do te mere, da jih veliko poišče <strong>pomoč</strong> prav zato. V tem ni prav nič <strong>sramotnega</strong>, je pa veliko razumljivega.</p>
<p>&nbsp;</p>
<blockquote>
<h4>V naslednjem delu vašega sestavka pa sem opazila, da se soočate s tem, da ne izrazite svojih želja.</h4>
</blockquote>
<p>&nbsp;</p>
<p>Od vseh mi izstopa beseda nerodno, ki nakaze na <strong>občutek sramu</strong>, ki ga omenjate. Kot da bi vas v resnici nazaj držal se najbolj ta <strong>občutek</strong>.  <strong>Sram</strong> je sicer odlična varovalka, ki varuje našo <strong>intimo</strong>. Je pa hkrati v <strong>spolnosti</strong> lahko največja ovira k temu, da jo lahko sploh začutimo. Če smo <strong>osramočeni</strong> in v krču, kaj si bo o nas mislil <strong>partner</strong>, se tudi telo ne zmore <strong>predati</strong>, <strong>sprostiti</strong>. Ta “predaja” je za ženske ključnega pomena: da se zave sebe, da lahko <strong>začuti</strong> svoje telo, kaj ji paše, kdaj se vzburi, kakšen dotik jo zbudi in, da v vse to spusti moškega. Če se v to vmešata <strong>strah in sram</strong>, je prisluhniti sebi in <strong>zaupati drugemu</strong>, res težko.</p>
<p>V bistvu ste kar odlično povezali stvari: če je <strong>spolnost</strong> doma bila <strong>tabuizirana</strong> (in tako posredno osramočena), če niste imeli nikogar, ki vam karkoli pojasnil, sovrstniki pa najbrž podobno, ste bili v tem čisto sami. Težko je potem v to osamljenost koga spustiti. Če ste kot zgodnja najstnica našli <strong>pornografsko videokaseto</strong>, ste bili za povrh vsega se neprimerno soočeni s <strong>spolnostjo</strong>, čeprav nenamensko (kar pa nekateri avtorji uvrščajo celo pod pojem <a href="https://druzinska-terapija.com/posili-me-spolna-zloraba-ni-igra-dveh/"><strong>spolne zlorabe</strong></a>!!).</p>
<blockquote>
<h4><strong>Ne vem, kako zmedeno, osramočeno in samo ste se počutili takrat. </strong></h4>
</blockquote>
<p>Kot, da so zmanjali starši, ki jih ne bi bilo <strong>sram</strong> in ne bi zmrznili, ampak vsaj kaj spregovorili. To je v današnjem času nujno in vedno vse starše spodbujam, da do 10. leta otrokove starosti direktno spregovorijo o <strong>spolnosti</strong> in <strong>spolnih odnosih</strong>. V izogib <strong>tabujem, zlorabam in sramu.</strong></p>
<p>Morda pa lahko naredite eno vajo. Če pomislite na tisto mlado razvijajočo se najstnico, koliko si je želela vsaj od koga slišat, da je <strong>spolnost</strong> dobra, čudovita in ena najlepših povezanosti med dvema?</p>
<h4><strong> Da je to nekaj svetega, da je njeno telo sveto in tako genialno ustvarjeno in namenjeno da zaživi na polno?</strong></h4>
<p>Predvsem ta del, da bi ji kdo dal dovoljenje, da je raziskovanje<a href="https://druzinska-terapija.com/kako-naj-se-uskladiva-v-spolnosti-on-a-bi-vec-meni-pa-ni/"> <strong>spolnosti</strong> </a>med dvema nekaj najlepšega in normalnega.</p>
<p>In da četudi čuti zdaj še <strong>sram</strong>, je čisto ok&#8230;.in da se bo sčasoma zmanjšal. Kako bi se počutila ta punca, če bi ji nekdo vse to direktno naglas povedal? Bi ji bilo kasneje kaj manj <strong>nerodno</strong> raziskovati v <strong>spolnosti</strong>?</p>
<p>Če se vrnem nazaj k vam, zdaj pravite, da ste šele s sedanjim <strong>partnerjem</strong> zares uživali. <strong>Spolnost</strong> pri 25ih za vas in ta svet deluje najbrž zelo pozno, če pa pomislimo na to, kdaj so npr naši možgani zares zrelejši je to ravno to leto. Tako, da je povsem ok tudi to glede let. In predvsem razumljivo, če ste bili pač sramežljivi. Najbrž pa ste želeli drugače in tudi zdaj želite drugače. To, da o tem upate razmišljati je že dober znak. Pomeni, da imate malo “poln kufer”<strong> sramu</strong>..in da ga želite razrešiti. In ja, imam dobro novico, to se na <strong>partnerskih terapijah </strong>da .</p>
<p>Glede libida se &#8211; libido je v resnici precej prozna stvar, veste. Nanj vplivajo tako naše predhodne <strong>spolne izkušnje</strong>, <strong>zlorabe</strong>, bolezni, starost, družbene norme in stanje doma&#8230; če damo vse to stran, ga ista oseba lahko čuti zelo močno, v drugi situaciji pa nič. Tako da se libida načeloma ne meri, ne obstaja numeričnih opcij. Navadno ga povezujejo s hormoni in moškim izmerijo testosteron, ženskam pa estrogen. Ampak hormoni so zelo spremenljiva zadeva, tako da ima moški navadno zjutraj povišanega, zvečer pa ne. Samo za občutek. Ampak vi ste že povedali, kaj je močno vplivalo na vas libido: izkušnje od doma in <strong>sram</strong>, povezan s tem. Vse to pa je razrešljivo&#8230;</p>
<p>&nbsp;</p>
<blockquote>
<h4><strong>Sram in strah razrešite tako, da se vanj vržete. Ne pomeni v smislu spolnosti, ampak samo ta del, da si drznete narediti kaj drugače, upate sebe pokazati v dobri in “slabši” luči, pokazati partnerju del, ki ga skrivate, dovoliti si narediti kaj norega. Najprej začnita s tem.</strong></h4>
</blockquote>
<p>&nbsp;</p>
<p>Ko boste začeli sprejemati tudi “nore” dele sebe, boste lažje <strong>prisluhniti svojemu telesu</strong>. Najdita <strong>intimo</strong> v malih stvareh: dotikih, poljubih, masažah&#8230;. In dajte si dovoljenje, da o tem, kar vam paše, jasno in direktno spregovorite s <strong>partnerjem</strong>. Mislim, da se bo tega samo razveselil, pa četudi bo za začetek ostalo samo pri <a href="https://druzinska-terapija.com/komunikacija-med-partnerjema/"><strong>komunikaciji</strong>.</a></p>
<p>Edino en vidik bi se opozorila: ni vam tega treba delati zaradi <strong>partnerja</strong>. To si zaslužite v prvi vrsti <strong>zaradi sebe</strong>, potem pa tudi <strong>vajin odnos</strong>. Dokler pa ne razrešite tega dela, pa je dobro če <strong>partnerju</strong> zaupate, da imata očitno drugačne dosedanje izkušnje in da naj zdrži z vašimi. Najbolj toplo pa vama svetujem <strong>partnersko terapijo,</strong> res dobrodošla &#8211; vam zaupam, da je na teh <strong>terapijah </strong>veliko težav v <strong>spolnosti</strong> in da jih veliko tudi mine. V vmesnem času pa morda naredite čim več vaj/vizualizacij, s katerimi daste dovoljenje že mlajši verziji sebe, da lahko uživa in raziskuje v <strong>spolnosti</strong>. Ko si boste dovolili to začutiti, si boste postopoma tudi dali dovoljenje, da se s <strong>partnerjem</strong> začutita v vseh željah. Pa četudi bi bile cisto nenavadne, ali pa dolgočasne, ali pa odbite, samo vase. Naj bodo, ker so vaše, in so dragocene za oba.</p>
<p>Srečno obema!</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Komentar je napisala <a href="https://druzinska-terapija.com/terapije/"><strong>družinska terapevtka</strong></a> Katja K Knez Steinbuch.</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/spolnosti-se-ni/">Kako vrniti spolnost ? Svetovanje za pare</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/spolnosti-se-ni/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Kaj dolgujem staršem? Svetovanje</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/spolne-zlorabe/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=spolne-zlorabe</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/spolne-zlorabe/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 30 Aug 2021 14:22:06 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
		<category><![CDATA[bolečina]]></category>
		<category><![CDATA[celostna obravnava]]></category>
		<category><![CDATA[čustva]]></category>
		<category><![CDATA[družinska terapija]]></category>
		<category><![CDATA[fizična bolečina]]></category>
		<category><![CDATA[intuicija]]></category>
		<category><![CDATA[krivda]]></category>
		<category><![CDATA[narcisizem]]></category>
		<category><![CDATA[nezaupanje]]></category>
		<category><![CDATA[odgovornost]]></category>
		<category><![CDATA[rane]]></category>
		<category><![CDATA[sočutno partnerstvo]]></category>
		<category><![CDATA[spoštovanje]]></category>
		<category><![CDATA[sram]]></category>
		<category><![CDATA[strokovnjaki]]></category>
		<category><![CDATA[terapija]]></category>
		<category><![CDATA[travme]]></category>
		<category><![CDATA[varnost]]></category>
		<category><![CDATA[vzorci]]></category>
		<category><![CDATA[zaupanje]]></category>
		<category><![CDATA[zlorabe]]></category>
		<category><![CDATA[zlorabe v otroštvu]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://druzinska-terapija.com/?p=1440</guid>

					<description><![CDATA[<img width="1030" height="687" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/Personal-Relationships-at-Work-Webinar-HR-Solutions-s.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/Personal-Relationships-at-Work-Webinar-HR-Solutions-s.jpg 1084w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/Personal-Relationships-at-Work-Webinar-HR-Solutions-s-600x400.jpg 600w" sizes="(max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><p>Vprašanje:  Moje življenje je bilo psihološko zelo naporno, odrasla sem v na videz krasni družini, ki pa je bila vse prej kot to. Bila sem &#8221;grešni kozel&#8221; družine z narcističnimi motnjami. Med mojim 12-14 letom, se je oče veliko krat prišel &#8221;pocrkljat&#8221; k meni, čeprav sem jasno povedala, da si tega ne želim. Takrat je [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/spolne-zlorabe/">Kaj dolgujem staršem? Svetovanje</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="1030" height="687" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/Personal-Relationships-at-Work-Webinar-HR-Solutions-s.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/Personal-Relationships-at-Work-Webinar-HR-Solutions-s.jpg 1084w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/Personal-Relationships-at-Work-Webinar-HR-Solutions-s-600x400.jpg 600w" sizes="(max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><p>Vprašanje:  Moje življenje je bilo <strong>psihološko</strong> zelo naporno, odrasla sem v na videz krasni <strong>družini</strong>, ki pa je bila vse prej kot to. Bila sem &#8221;grešni kozel&#8221; <strong>družine</strong> z <strong>narcističnimi motnjami</strong>. Med mojim 12-14 letom, se je oče veliko krat prišel &#8221;<strong>pocrkljat</strong>&#8221; k meni, čeprav sem jasno povedala, da si tega ne želim. Takrat je sledila <strong>užaljenost</strong> in <strong>obtožbe</strong> z <strong>&#8221;nehvaležnimi otroci&#8221;</strong>. Ko sem šla <strong>čez sebe</strong> in to dovolila,  me je zelo odkrito otipaval (<strong>spolne zlorabe</strong>) in govoril grozne stvari. Pri teh letih sem želela storiti <strong>samomor</strong>. V tem času sem svoji mami več krat izpovedala svoje <strong>samomorilske misli</strong>, takrat mi je rekla; <strong>A tako, ubiti se želiš?</strong> Ti pomagam, ti prinesem nož, da se zabodeš?</p>
<h4>Tudi za <strong>spolne zlorabe</strong> sem se opogumila povedati mami. Seveda mi ni verjela in rekla, da se bomo o tem še &#8221;pogovorili&#8221;. Tega nisem želela, bilo mi je preveč <strong>nerodno</strong>, in navsezadnje bi bila jaz tista, ki laže.</h4>
<p>Odločila sem se nadaljevati študij in <strong>starši</strong> so me podprli (saj so si tega oni želeli bolj kot jaz). V tem letu sem ugotovila kaj vse je v mojem <strong>otroštvu</strong> šlo narobe, ugotovila sem zakaj v <strong>odnosih</strong> tako delujem, pričela sem z <strong>osebno rastjo</strong> in <strong>iskanjem sebe</strong>. Od <strong>staršev</strong> sem se <strong>čustveno izolirala</strong> in ne dovolim jim več, da me <strong>prizadenejo</strong>, vseeno pa me bombardirajo s tem, da &#8221;sem jaz njihova naložba in zahtevajo, da se denar, ki so ga v mene vlagali, nekje pokaže&#8221;. Torej, da me niso <strong>financirali zastonj.</strong></p>
<h4> Postavila sem <strong>meje</strong>, rekla sem, da NE morem tega dokončat zdaj, ker se želim preživljati sama, a tega nihče ne razume zaradi dobre <strong>finančne situacije</strong>, ki jo premoreta <strong>starša</strong>.</h4>
<p>V sebi čutim, da ves vame vložen denar, ne more odplačati storjenih <strong>čustvenih</strong> <strong>travm</strong> in težav, čeprav vem, da sta ravnala, kot sta najbolje znala. Do <strong>staršev</strong> sicer ne <strong>čutim</strong> nikakršne naklonjenosti. Kako bi se vi spopadli z mojo situacijo glede študija/dolga? Denarja ne želita sprejeti. Kako pridobiti tisti <strong>instinkt</strong>, na katerega se lahko zanesemo? <strong>Kako najti sebe?</strong> V bistvu sem po vseh teh letih z veliko literature precej napredovala in precej srečnejša, vendar ko se znajdem na takšnih &#8221;subjektivnih&#8221; razpotjih, mi je enostavno zelo težko narediti <strong>pravo</strong> in<strong> avtentično odločitev</strong>.</p>
<p>___________________________________________________________________________________________________________________________</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Pozdravljeni, vas imam v spominu že iz <strong>sočutnega partnerstva</strong>   iz moje strani samo <strong>spoštovanje</strong> in poklon. Vsakič, ko na <strong>terapijah</strong> slišim taksne zgodbe (in žal jih res ni malo), me <strong>fizično preseka </strong>in kar pomaga je to, da grem s klienti v <strong>čustveno predelavo dogodkov</strong>. Kar meni ostaja pri vas &#8211; pa vem že racionalno iz tega, ker omenjate<a href="https://druzinska-terapija.com/konflikti-v-partnerstvu-narcis/"><strong> narcisizem</strong></a> &#8211; je to, da je čutiti <strong><a href="https://druzinska-terapija.com/odrasli-otroci-alkoholikov/">krivdo</a> in sram</strong>, ki nista vasi. V <strong>terapiji</strong> bi se osredotočili na ta del in <strong>vizualizacije</strong>, v katerih bi tolažili majhno punčko in hkrati vračale te <strong>občutke </strong>staršem. Tako se počasi, počasi pride tudi do pojma <strong>odpuščanja</strong> (pustiti njim njihove občutke), po katerem se lažje diha&#8230; plus glede na te <strong>močne vzorce</strong> bi šla preveriti še generacije nazaj&#8230;</p>
<p>Torej&#8230;</p>
<p>&nbsp;</p>
<blockquote>
<h4><strong>Glede študija ste svobodni, da naredite točno tako, kot želite. Staršem NE dolgujete ničesar, kvečjemu oni vam.</strong></h4>
</blockquote>
<p>&nbsp;</p>
<p>Pa ne vem, če bodo lahko kdaj prevzeli <strong>svojo odgovornost</strong>, žal.</p>
<p>Glede tega kako najti sebe, bom iskrena. Močno, močno verjamem, da nas tako <strong>globoke zlorabe</strong> zaznamujejo celostno in da si zaslužimo potem<strong>, celostno obravnavo</strong>. Torej, to da berete, je odlično. Tako končno spoznavate, kaj vse je bilo narobe. To, da si puščate <strong>čutiti</strong> je super. <strong>Čustvena predelava</strong> je drug nivo, ki ga ob <strong>zlorabah</strong> nujno priporočam, <strong>ob strokovnjaku</strong>.</p>
<h4>Tretji nivo je zame <strong>duhovne narave</strong> &#8211; pri tem ne mislim kakšnih religij/energij ali ezoterike- pač pa vse to, kar je zapisno v nas, pa sploh ne vemo, preko prejšnjih generacij, in na različne načine.</h4>
<p>Predlagam vam torej, da še naprej berete, najdete osebe, katerim zaupate in z njimi predelujete <strong>bolečine</strong>, hkrati pa najdete <strong>strokovnjaka</strong>, ki mu boste lahko <strong>zaupali</strong> in šli skozi vse <strong>vaše rane</strong>.</p>
<p>In bo počasi, počasi lažje.</p>
<p>Vse dobro vam želim in navijam, da kmalu <strong>najdete sebe</strong>, tako kot si želite. Malo ste se kljub vsemu pa že     srečno!</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Komentar je zapisala <a href="https://druzinska-terapija.com/terapije/"><strong>družinska terapevtka</strong></a> Katja K. Knez Steinbuch</p>
<p>_______________________________________________________________________________________________________________________</p>
<p>Pozdravljeni, rada bi dodala samo še tole. Kot ste zapisali lahko vidim, da ste vse storili sami. Sami ste se <strong>vzgojili</strong>, sami začutili, da ni prav to kar se vam dogajam , sami ste našli knjige in se pričeli iskati in <strong>sami</strong> <strong>postavili mejo</strong>. Res ni treba, da ste za vse sami.</p>
<p>&nbsp;</p>
<blockquote>
<h4><strong>Veliko je tudi dobrih ljudi, ki so vam lahko v oporo. </strong></h4>
</blockquote>
<p>&nbsp;</p>
<p>Naj bodo to dobri prijatelji, <strong>partner</strong> ali pa <strong>terapevt</strong> (lahko tudi online). Od dobrem<strong> terapevtu</strong> se boste vsekakor naučili zaupati, hkrati pa boste hitreje in globlje predelali <strong>travme</strong> iz svojega otroštva. Dovolite si sprejeti nekoga, ki vam bo v tem procesu <strong>varna</strong> točka.  Ker take <strong>rane in zlorabe</strong>, kot ste jih opisali, vas bodo zaznamovale za vedno in se bodo prebujale ob najrazličnejših priložnostih. Vsekakor vam predlagam, da najdete sistem kako se spopasti z travmami, ko bodo prišle na plan. In s pomočjo osebe, ki ji zaupate , bo vse skupaj dosti lažje.</p>
<h4>Ker ste postavili tudi vprašanje, kako se najti  in kako spet odkriti sebe, svojo <strong>intuicijo</strong>, vam priporočam v branje knjigo ; <strong>Urjenje intuicije</strong> ,ki jo je zapisala Laura Day.</h4>
<p>Vse dobro vam želim.</p>
<p>Komentar je zapisala Tadeja Čulek.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Najdete nas tudi na<a href="https://www.facebook.com/druzinskaterapija.vitabona"> Facebooku.</a></p>
<p>&nbsp;</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/spolne-zlorabe/">Kaj dolgujem staršem? Svetovanje</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/spolne-zlorabe/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>On se je spremenil, jaz pa ne vem kako naprej.</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/on-se-je-spremenil-jaz-pa-ne-vem-kako-naprej/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=on-se-je-spremenil-jaz-pa-ne-vem-kako-naprej</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/on-se-je-spremenil-jaz-pa-ne-vem-kako-naprej/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 30 Oct 2018 22:51:40 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
		<category><![CDATA[izpolnjujoča spolnost]]></category>
		<category><![CDATA[osamljenost]]></category>
		<category><![CDATA[potrditve]]></category>
		<category><![CDATA[sočutno partnerstvo]]></category>
		<category><![CDATA[spolnost]]></category>
		<category><![CDATA[strah]]></category>
		<category><![CDATA[zlorabe]]></category>
		<category><![CDATA[zlorabe v otroštvu]]></category>
		<guid isPermaLink="false">http://druzinska-terapija.com/?p=770</guid>

					<description><![CDATA[<img width="1030" height="686" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2017/11/Zakaj-samskost-Knez-Steinbuch-e1510154102547.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="zakaj sem samska, on se je spremenil, sem varna, mu lahko zaupam?" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2017/11/Zakaj-samskost-Knez-Steinbuch-e1510154102547.jpg 1400w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2017/11/Zakaj-samskost-Knez-Steinbuch-e1510154102547-600x400.jpg 600w" sizes="(max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><p>Pred časom sem poznala fanta, ki je bil najprej do mene zelo nespoštljiv, potem pa se je opravičil. Kljub vsemu sva ohranila stik. V tem času se je on zelo spremenil, jaz pa še vedno ne morem pozabiti njegovih napak. Uradno še nisva skupaj, ker se bojim prizadetosti, poleg tega pa imam še kup drugih [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/on-se-je-spremenil-jaz-pa-ne-vem-kako-naprej/">On se je spremenil, jaz pa ne vem kako naprej.</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="1030" height="686" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2017/11/Zakaj-samskost-Knez-Steinbuch-e1510154102547.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="zakaj sem samska, on se je spremenil, sem varna, mu lahko zaupam?" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2017/11/Zakaj-samskost-Knez-Steinbuch-e1510154102547.jpg 1400w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2017/11/Zakaj-samskost-Knez-Steinbuch-e1510154102547-600x400.jpg 600w" sizes="(max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><h4>Pred časom sem poznala fanta, ki je bil najprej do mene zelo nespoštljiv, potem pa se je opravičil. Kljub vsemu sva ohranila stik. V tem času se je on zelo spremenil, jaz pa še vedno ne morem pozabiti njegovih napak. Uradno še nisva skupaj, ker se bojim prizadetosti, poleg tega pa imam še kup drugih vprašanj. Kaj naj storim?</h4>
<p>&nbsp;</p>
<h3><strong>Odgovarja: Barbara Holcman, ZDT</strong></h3>
<p>Draga anonimna,<br />
Veliko stvari se vam je zgodilo v življenju. Mislim, da je prišel čas, da se nehate ukvarjati z vsemi drugimi in se osredotočite nase. Dovolite si, da predelate <strong>zlorabe iz otroštva</strong> in vse ostale <strong>krivice,</strong> ki so se vam zgodile in začutite svojo pravo <strong>vrednost</strong>. Šele takrat boste lahko zgradili pristne, r<strong>anljive odrasle odnose</strong>, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in vodijo v <strong>zadovoljivo partnerstvo</strong> na vseh nivojih.</p>
<p>Vaše daljše pismo se bere kot neka zgodba polna dogodivščin in ljudi, vendar je glavna junakinja v njej popolnoma <strong>osamljena, izgubljena in zlorabljena</strong>. Želi si biti <strong>sprejeta, videna in ljubljena,</strong> čeprav sama ni prepričana, da je vsega tega <strong>vredna</strong> in si to zasluži. Zato naredi vse, da si to vedno znova dokazuje: naveže se na fante, ki ji <strong>ljubezni in topline</strong> ne zmorejo ponuditi, ko se vseeno kdo odloči zanjo, mu ne zmore odpustiti, pripravljena je popustiti vsem okoli sebe, da bi dobila <strong>potrditev</strong>, da jo potrebujejo in da je tako zaželena.</p>
<p>Kako vam zvenijo te besede, ko jih preberete? Vam je kaj poznano? Veliko pišete o drugih, iz vaše zgodbe pa veje samo eno sporočilo, kje ste v vsem tem vi, ampak resnično vi? Govorite o tem, da fantu ne morete odpustiti, da se vam zdi, da je veza z njim preveč zahtevna, da se ne zmoreta pogovarjati, da si dopisujete z drugimi,… obenem pa pišete o seksu, ki je poln ljubezni in nežnosti. To kar pišete ni mogoče. Prava <strong>povezanost v partnerstvu</strong>, ki vodi do resnično <strong>izpopolnjujoče spolnosti</strong> zahteva <strong>iskrenost, varnost, spoštovanje, upoštevanje</strong> drug drugega. In ko se znajdemo v takšnem <strong>partnerskem odnosu</strong>, nimamo več potrebe, da vse to iščemo drugje.</p>
<p>Omenili ste tudi otroštvo polno zlorab in veliko drugih težav s katerimi se trenutno soočate. Ker je vaše razumevanje same sebe tako močno <strong>zaznamovano z občutji nevrednosti in nesprejetosti</strong>, vam resno priporočam, da si vzamete čas in prostor in se posvetite sebi, raziskovanju sebe in razreševanju težkih vsebin, ki jih nosite s seboj. V nasprotnem primeru boste tavali od enega partnerja k drugemu, od prijatelja do prijatelja, v iskanju potrditve in razrešitve, ki je tam ne boste našli. Kot žrtev zlorab v otroštvu, je še posebej pomembno, da si najdete <strong>usposobljenega terapevta</strong> in se lotite <strong>predelave zlorab</strong>, saj boste šele takrat zmogli <strong>začutiti sebe</strong> in svoje telo v polnosti. Šele takrat boste lahko vstopali v odnose, po kakršnih hrepenite.</p>
<p>Želim vam veliko moči in poguma in vse dobro!</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/on-se-je-spremenil-jaz-pa-ne-vem-kako-naprej/">On se je spremenil, jaz pa ne vem kako naprej.</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/on-se-je-spremenil-jaz-pa-ne-vem-kako-naprej/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Prevare in zaupanje</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/prevare-in-zaupanje/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=prevare-in-zaupanje</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/prevare-in-zaupanje/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 19 May 2016 21:34:39 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Ostalo]]></category>
		<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
		<category><![CDATA[družinska terapija]]></category>
		<category><![CDATA[družinski terapevt]]></category>
		<category><![CDATA[odnosi]]></category>
		<category><![CDATA[partnerstvo]]></category>
		<category><![CDATA[pomoč]]></category>
		<category><![CDATA[pomoč za pare]]></category>
		<category><![CDATA[prevare]]></category>
		<category><![CDATA[psihoterapija]]></category>
		<category><![CDATA[seks]]></category>
		<category><![CDATA[spolnost]]></category>
		<category><![CDATA[varanje]]></category>
		<category><![CDATA[zaupanje]]></category>
		<category><![CDATA[zloraba telesa]]></category>
		<category><![CDATA[zlorabe]]></category>
		<guid isPermaLink="false">http://druzinska-terapija.com/?p=404</guid>

					<description><![CDATA[<img width="1030" height="505" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/02/Druzinski-terapevt.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="zaljubljenost, očaranost, kako ga očarati" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/02/Druzinski-terapevt.jpg 1400w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/02/Druzinski-terapevt-600x294.jpg 600w" sizes="(max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><p>Vprašanje: &#8220;Pozdravljeni. Jaz imam eno veliko težavo in vec ne vem kako naj jo resim. Z mozem sva v vezi skoraj 9 let. Od tega porocena skoraj 5. Nimava otrok. Sploh ne vem kako naj zacnem. Do poroke sva bila sanjski par. Vse je odlicno stimalo. Potem pa sva izvedela da ne moreva imeti otrok in se [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/prevare-in-zaupanje/">Prevare in zaupanje</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="1030" height="505" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/02/Druzinski-terapevt.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="zaljubljenost, očaranost, kako ga očarati" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/02/Druzinski-terapevt.jpg 1400w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/02/Druzinski-terapevt-600x294.jpg 600w" sizes="(max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><p><strong>Vprašanje:</strong> &#8220;Pozdravljeni. Jaz imam eno veliko težavo in vec ne vem kako naj jo resim. Z mozem sva v vezi skoraj 9 let. Od tega porocena skoraj 5. Nimava otrok. Sploh ne vem kako naj zacnem. Do poroke sva bila sanjski par. Vse je odlicno stimalo. Potem pa sva izvedela da ne moreva imeti otrok in se zdraviti za neplodnost. Takrat se je vse spremenilo. Ker je razlog da nimava otrok on se je totalno zaprl vas<span class="text_exposed_show">e. Samo se delal je. Nikoli ga ni bilo doma. Na dopust sem hodila sama, ker je vedno rekel da zaradi sluzbe ne more. Zal se je v temu casu nasel nekdo ki mi je znal prislihniti v najtezjih momentih. Prevarala sem ga. Izvedel je. To je bila moja najvecja napaka v zivljenju. Nekako sva se uspela pogovorit. Nekaj mesecev je bilo vse v redu. Zatem si je nasel drugo. Iz danes na jutri me je obvestil da ne ve vec kaj delava skupaj in sva se razsla. Jaz sem se odselila. Za njegovo prevaro je krivil mene. Ces da je to naredil zato ker sem jaz. Ta njagova se je naslednji teden preselila <span class="highlightNode">k</span> njemu z dveletno hcerko. Tudi ona je bila takrat se porocena. Zacela sta tako da sta oba varala. Ona se je locila. On se ni zelel. Sem ga prosila naj vlozi papirje za locitev. Cez nekaj mesecev sva se spet nasla. Zal mu je kar je storil. Nato je njo varal z mano. Sedaj sva ponovno skupaj. Ljubim ga do nebes in nazaj ampak nikakor mu ne morem zaupati. Ko ga ni ob meni imam kepo v zelodcu ce je spet z njo in mi laze. Izvedela sem za toliko lazi da me vse skupaj dusi. Ne vem vec kako naprej. Spustiti ga pa tudi ne morem. Kako naj spet najdem zaupanje vanj in svoj dusevni mir.<br />
Hvala &#8220;</span></p>
<p>&nbsp;</p>
<p><strong>Odgovor:</strong></p>
<p>Oh gospa kako zalostno in kruto zgodbo imata. Verjamem, da vas je strah in da vas dusi od vse teze lazi. Si predstavljam, da je celo vase telo v napetosti, ko ga ni in da vas vaš strah kar preplavlja, mozgani se pa sprasujejo kaj ce&#8230; To je res hudo in naporno. Ste najbrz pogosto utrujeni, ko je telo konstantno na taksnih obratih?<br />
in ja, ko zelo boli, ko prevec boli, se kdaj kar umaknemo. Umik- izolacija je pogosto sinonim bolecine. Sploh moski na tak nacin po njihovo precutijo svoja obcutja. To je njihov nacin, kot me npr bolj jokamo, oni potrebujejo svoj cas, prostor in delo. Ne vsi, je pa tole precej pogosto. Da bi vam le takrat to izrekel ane? Da bi dobili malo pozornosti, da ga ne bi rabili prebujati z drugim moskim? In to kruto izdajstvo, ki si ga kar podajata, le zato, ker tako mocno hrepenita drug po drugem? Ko bi le zmogla se ustavit in si te stvari ozavestit in povedat drug drugemu&#8230; Kje sta se oba naucila kar reagirat in stvari resevat na tak nacin, da se o tezavah kar ne sme govoriti na glas? Oziroma ce se resujejo, se drugje, izven odnosa? Vam je to znano od doma? Pa iz kje so se pojavila ta obcutja gnusa, sramu, bolecine, osamljenosti? S temi vprasanji bi se bilo res dobro cimprej soociti &#8211; da boste zaceli skrbeti zase. Da si boste priznali kaj cutite in o tem povedali tudi svojim bliznjim&#8230;<br />
Glede na vsa mocna obcutja, ki jih prevare s sabo prinasajo (gnus, izdajstvo, prezrtost, zamenjanost, nezaupanje, strah, zalost, jeza, ponizanje, obup, groza, sram in se mnoga druga), vama toplo priporocam partnersko terapijo. Se zdi kar nujna&#8230; To je kraj, kjer sta lahko oba slisana, kjer si lahko iskreno in direktno povesta, kaj cutita in kraj, kjer se lahko zmanjsa vajin strah in nezaupanje. Upam, da se bosta skupaj odlocila zanjo in ugotovila, zakaj sta se oba znasla v tako tezki situaciji in odkrila novo pot za naprej!</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/prevare-in-zaupanje/">Prevare in zaupanje</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/prevare-in-zaupanje/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Draga mamica in dragi očka, ki verjameta v postavljanje kazni kot odlično vzgojno metodo. Jaz raje verjamem v vaju!</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/draga-mamica-in-dragi-ocka-ki-verjameta-v-postavljanje-kazni-kot-odlicno-vzgojno-metodo-jaz-raje-verjamem-v-vaju/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=draga-mamica-in-dragi-ocka-ki-verjameta-v-postavljanje-kazni-kot-odlicno-vzgojno-metodo-jaz-raje-verjamem-v-vaju</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/draga-mamica-in-dragi-ocka-ki-verjameta-v-postavljanje-kazni-kot-odlicno-vzgojno-metodo-jaz-raje-verjamem-v-vaju/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 01 Apr 2016 21:22:46 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Ostalo]]></category>
		<category><![CDATA[Strokovne objave]]></category>
		<category><![CDATA[družinska terapija]]></category>
		<category><![CDATA[družinski terapevt]]></category>
		<category><![CDATA[družinsko nasilje]]></category>
		<category><![CDATA[fizično nasilje]]></category>
		<category><![CDATA[kazen]]></category>
		<category><![CDATA[meje]]></category>
		<category><![CDATA[nasilje v družini]]></category>
		<category><![CDATA[odnosi]]></category>
		<category><![CDATA[otroci]]></category>
		<category><![CDATA[razmejitve]]></category>
		<category><![CDATA[samozaupanje]]></category>
		<category><![CDATA[sočutje]]></category>
		<category><![CDATA[sočutno starševstvo]]></category>
		<category><![CDATA[starši]]></category>
		<category><![CDATA[vzgoja]]></category>
		<category><![CDATA[vzgojna]]></category>
		<category><![CDATA[zaupanje]]></category>
		<category><![CDATA[zlorabe]]></category>
		<guid isPermaLink="false">http://druzinska-terapija.com/?p=402</guid>

					<description><![CDATA[<img width="1030" height="221" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/02/druzinska-terapija-slide4.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/02/druzinska-terapija-slide4.jpg 1400w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/02/druzinska-terapija-slide4-600x129.jpg 600w" sizes="(max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><p>Mika me, da bi pisala o empiričnih raziskavah, kjer je jasno razvidno, kako močne učinke ima kazen. A preden se spustim v navajanje statistik, ki marsikoga prej odbijejo kot pa pritegnejo, bi se rada srečala z vama. Zelo kruto se mi namreč zdi, da ste starši na nek način obupali nad sabo. Možno je delati [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/draga-mamica-in-dragi-ocka-ki-verjameta-v-postavljanje-kazni-kot-odlicno-vzgojno-metodo-jaz-raje-verjamem-v-vaju/">Draga mamica in dragi očka, ki verjameta v postavljanje kazni kot odlično vzgojno metodo. Jaz raje verjamem v vaju!</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="1030" height="221" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/02/druzinska-terapija-slide4.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/02/druzinska-terapija-slide4.jpg 1400w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/02/druzinska-terapija-slide4-600x129.jpg 600w" sizes="(max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><div id="primary" class="content-area">
<article id="post-8831" class="post-8831 post type-post status-publish format-standard has-post-thumbnail hentry category-vzgoja">
<div class="entry-content">
<p>Mika me, da bi pisala o empiričnih raziskavah, kjer je jasno razvidno, kako močne učinke ima kazen. A preden se spustim v navajanje statistik, ki marsikoga prej odbijejo kot pa pritegnejo, bi se rada srečala z vama. Zelo kruto se mi namreč zdi, da ste starši na nek način obupali nad sabo. Možno je delati drugače.</p>
<p>Če uporabljate kaznovanje kot pogosto metodo, ste kaj takega zelo verjetno doživeli tudi sami. Morda se vam je zdela ta metoda celo upravičena – in je še zdaj, ko pomislite na situacijo. Vseeno pa želim, da se osredotočite na vse tiste dogodke in postanete pozorni na svoje telo.<strong> Kaj ste ob kaznovanju začutili, kaj se je zgodilo z vašim telesom?</strong> Če je prvi odgovor krivda, vas spodbujam, da iščete dlje. Krivda se namreč precej pogosto pojavlja kot pokrivalo za globlja, bolj ranljiva občutja.</p>
<p><strong>Kazen pogosto pusti v otroku strah.</strong> Zato je izjemno efektivna! Bolj kot je zlorabljajoča, bolj deluje. Torej več agresije in terorja damo otroku v telo, bolj ga bo strah. In vam bo seveda ustregel. V vsem! Pogosteje kot boste to ponavljali, bolj bo otrok ustrežljiv in se bo odzival v skladu z vašimi željami. Otrok pa vam bo ustregel zgolj zaradi omenjenega strahu. Nikakor pa ne iz lastnega občutka, da bi nekaj moral narediti. <strong>Torej s kaznovanjem pravzaprav otroku ne damo možnosti, da bi razumel, zakaj je nekaj zanj pomembno ali dobro.</strong> Če poenostavimo, s kaznovanjem otroku povemo, da ne sme razmišljati z lastno glavo, pač pa le z našo.</p>
<p>V telesu kaznovanega otroka bodo za vedno ostali sram, morda celo gnus, teror in žalost ter jeza. Zelo verjetno so tudi vam ta občutja poznana, morda se vam zdijo povsem normalna in del vsakdana. Toda ta občutja se ne da kar izbrisati. Lahko imajo <strong>resne posledice</strong>, ki se kažejo v vseh nadaljnjih odnosih. To je lahko eden izmed izvorov, zakaj se v zakonu prepirate, ali pa zakaj ste se z mamo vaših otrok ravnokar ločili. Pa morda vsega tega sploh niste nikoli povezali med sabo.</p>
<p>A bolj kot izpraševati našo vest, nam želim sporočiti, da obstajajo tudi drugačne poti, ki pa <strong>niso permisivne.</strong> In starši zmoremo tudi to! Zmoremo dati <strong>jasne meje in ostati trdni</strong>,<strong> a tudi razumeti otroka.</strong> Poti, kjer ni kaznovanje edina zveličavna metoda. Gre za načine, da se odzovemo na otrokova prebujanja, jih razumemo, ovrednotimo in iščemo kako drugače. V tem procesu je starš tisti, ki otroka umiri, ga razume in mu daje nove načine soočanja s težavami; <strong>starš je še vedno vodja in avtoriteta.</strong> A ker ne kaznuje, šele zares dobi spoštovanje. Seveda to ne pomeni, da otrokova dejanja nimajo posledic. Pomembno pa je, da starši otrokova dejanja sploh opazimo in dojamemo kot njihovo stisko. Velikokrat je to težko in se kot starši počutimo, da nismo dovolj dobri.</p>
<p>Meje otroci sicer nujno potrebujejo, a te se lahko podajo na več načinov, ne le s kaznijo. Zavedati se morajo posledic svojih dejanj. Takim “posledicam” rečemo<strong> dogovori</strong> in ne kazen – gre za to, da starš lahko vodi otroka do razmišljanja, kakšne posledice sledijo. In gre za to, da ima starš vedno moč, da z otrokom sklepa nove dogovore. To je normalno in logično za vse odnose. Zelo hitro pa namesto pogovora, ki mu sledi jasen dogovor, starši izberemo kazen. Še bolj problematično je, če ta vsebuje psihološko, fizično ali spolno nasilje. V Sloveniji so namreč statistike omenjenih zlorab precej visoke: vec kot 70% Slovencev se naj bi v otroštvu namreč že srečalo s fizičnim kaznovanjem.</p>
<p>V tem trenutku bi vam rada zapisala še to, da <strong>otrok ne potrebuje popolnih staršev. Potrebuje le dovolj dobre starše.</strong> In jaz verjamem v vas. Verjamem, da imate moč. Vso moč, da postavite meje drugače. Moč, da vedno slišite otroka. Da ste dovolj dobri starši, ki ne potrebujejo kaznovanja, lahko pa dajo jasno vodenje. Da se. Možno je.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><em>Za Mamino mazo napisala <strong><a href="http://druzinska-terapija.com/" target="_blank">Katja Knez Steinbuch<br />
</a></strong></em><br />
<em>Katja vas vse lepo vabi tudi, da se udeležite izobraževanja iz sočutnega varstva otrok, kjer se učimo novih, efektivnih načinov, ki pomagajo staršem in otrokom. Srečanja potekajo ob torkih, ob 20. uri na Rakovniku. Vse informacije dobite na <strong><a href="http://druzinska-terapija.com/" target="_blank">www.druzinska-terapija.com</a>,</strong> prijave pa še vedno sprejemamo na <strong><a href="mailto:so&#99;&#117;tn&#111;.&#118;ar&#115;&#116;v&#111;&#64;g&#109;&#97;i&#108;&#46;&#99;&#111;m">&#115;oc&#117;tno&#46;var&#115;tvo&#64;&#103;&#109;a&#105;&#108;.&#99;&#111;m</a>.</strong> Nazadnje nas je bilo okoli 100, a smo vsakega novega udeleženca, ki se skupaj z nami uči, zelo veseli.</em></p>
</div>
</article>
</div>
<div id="secondary" class="widget-area"></div>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/draga-mamica-in-dragi-ocka-ki-verjameta-v-postavljanje-kazni-kot-odlicno-vzgojno-metodo-jaz-raje-verjamem-v-vaju/">Draga mamica in dragi očka, ki verjameta v postavljanje kazni kot odlično vzgojno metodo. Jaz raje verjamem v vaju!</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/draga-mamica-in-dragi-ocka-ki-verjameta-v-postavljanje-kazni-kot-odlicno-vzgojno-metodo-jaz-raje-verjamem-v-vaju/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>1. Izobraževanje &#8211; sočutno varstvo otrok</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/1-izobrazevanje-socutno-varstvo-otrok/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=1-izobrazevanje-socutno-varstvo-otrok</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/1-izobrazevanje-socutno-varstvo-otrok/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 15 Mar 2016 20:34:21 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Dogodki in aktualno]]></category>
		<category><![CDATA[Ostalo]]></category>
		<category><![CDATA[agencija]]></category>
		<category><![CDATA[dogodki]]></category>
		<category><![CDATA[družinska terapija]]></category>
		<category><![CDATA[družinski terapevt]]></category>
		<category><![CDATA[Gostečnik]]></category>
		<category><![CDATA[izobraževanje]]></category>
		<category><![CDATA[Jereb]]></category>
		<category><![CDATA[meje]]></category>
		<category><![CDATA[odnosi]]></category>
		<category><![CDATA[otroci]]></category>
		<category><![CDATA[Poljanec]]></category>
		<category><![CDATA[sočutje]]></category>
		<category><![CDATA[sočutna vzgoja]]></category>
		<category><![CDATA[sočutno starševstvo]]></category>
		<category><![CDATA[sočutno varstvo]]></category>
		<category><![CDATA[starši]]></category>
		<category><![CDATA[strokovni delavci]]></category>
		<category><![CDATA[strokovnjaki]]></category>
		<category><![CDATA[Urbančič]]></category>
		<category><![CDATA[varnost]]></category>
		<category><![CDATA[varstvo otrok]]></category>
		<category><![CDATA[zlorabe]]></category>
		<guid isPermaLink="false">http://druzinska-terapija.com/?p=389</guid>

					<description><![CDATA[<img width="1030" height="686" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/03/sočutno-1030x686.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/03/sočutno-1030x686.jpg 1030w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/03/sočutno-600x400.jpg 600w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/03/sočutno-300x200.jpg 300w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/03/sočutno-768x512.jpg 768w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/03/sočutno-705x470.jpg 705w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/03/sočutno-450x300.jpg 450w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/03/sočutno.jpg 1400w" sizes="(max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><p>Inštitut Vita bona v sodelovanju s sodelavci organizira 1. izobraževanje na temo SOČUTNEGA VARSTVA. K izobraževanju vabimo: &#160; študente in brezposelne, ki ste že ali bi želeli delati na področju varstva otrok vse strokovne delavce, posebej vzgojitelje in pedagoge, ki že delate na tem področju mame in očete, ki ste odprti za nove informacije &#160; [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/1-izobrazevanje-socutno-varstvo-otrok/">1. Izobraževanje &#8211; sočutno varstvo otrok</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="1030" height="686" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/03/sočutno-1030x686.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/03/sočutno-1030x686.jpg 1030w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/03/sočutno-600x400.jpg 600w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/03/sočutno-300x200.jpg 300w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/03/sočutno-768x512.jpg 768w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/03/sočutno-705x470.jpg 705w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/03/sočutno-450x300.jpg 450w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/03/sočutno.jpg 1400w" sizes="(max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><p>Inštitut <strong>Vita bona</strong> v sodelovanju s sodelavci organizira 1. izobraževanje na temo <strong>SOČUTNEGA VARSTVA</strong>. K izobraževanju vabimo:</p>
<p>&nbsp;</p>
<ul>
<li><strong>študente in brezposelne</strong>, ki ste že ali bi želeli delati na področju varstva otrok</li>
<li>vse <strong>strokovne delavce</strong>, posebej vzgojitelje in pedagoge, ki že delate na tem področju</li>
<li><strong>mame in očete</strong>, ki ste odprti za nove informacije</li>
</ul>
<p>&nbsp;</p>
<p>Z nami sodelujejo:</p>
<ul>
<li><strong><a href="http://www.srcdljubljana.com/strokovnjaki/157-andreja-poljanec" target="_blank">dr. Andreja Poljanec</a></strong>, avtorica več knjig na temo rahločutnega starševstva, soustanoviteljica šole za mamice in ustanoviteljica šole rahločutnega starševstva, specialistka zdt, soustanoviteljica <a href="http://www.srcdljubljana.com/o-nas/about-us/who-are-we" target="_blank">ŠRCD Ljubljana</a></li>
<li><strong>Janja Urbančič</strong>, ustanoviteljica skupine<a href="https://www.facebook.com/groups/socutno.starsevstvo/?fref=ts" target="_blank"> Sočutno starševstvo</a>, voditeljica delavnic za starše</li>
<li><strong>dddr. Christian Gostečnik</strong>, ustanovitelj relacijske družinske terapije, klinični psiholog, teolog, psiholog, ustanovitelj <a href="http://fdinstitut.si/o-nas/kdo-smo/" target="_blank">Frančiškanskega družinskega inštitita</a>, ustanovitelj šole za starše, avtor številnih strokovnih knjig</li>
<li><strong>Katja Knez Steinbuch</strong>, ustanoviteljica <a href="http://druzinska-terapija.com" target="_blank">inštituta Vita bona</a>, stažistka in doktorska kandidatka zdt</li>
<li><strong>Tina Jereb</strong>, spec. Integrativne psihoterapije, voditeljica delavnic za strokovne delavce v vrtcih</li>
</ul>
<p>&nbsp;</p>
<p><strong>Sočutno varstvo</strong> je nov način varstva otrok, ki temelji na <strong>razumevanje otroških možganov</strong> in otrokove navezanosti, na omogočanju varnosti preko <strong>sočutnih meja</strong> in na <strong>rahločutnih odnosih</strong>, ki poudarjajo tudi stik s sabo. Ta nov pristop je sočuten do otroka in do vzgojitelja, saj upošteva potrebe in čutenja obeh. Ne gre za ekstremne avtoritarne ali permisivne načine, saj med naša načela spada <strong>ničelna toleranca nasilja</strong> in ničelna toleranca do zanemarjanja otroka.</p>
<p>Naša načela so torej razumevanje, varnost in sočutje.</p>
<p>V sklopu 10-ih predavanj, ki bodo vsebovala osebno izkušnjo bomo preko igre vlog teoretično in praktično pokazali kaj pomeni sočutno varstvo otrok. Cena celotnega izobraževanja je<strong> le 50 eur</strong>, za prijave do 23.3. Po 23.3. je cena 80eur. Prijave zbiramo do zapolnitve mest. <strong>P</strong><span class="Apple-style-span"><strong>rijavite se</strong> lahko na mail: <strong>&#115;o&#99;&#117;tn&#111;.vars&#116;v&#111;&#64;&#103;mai&#108;&#46;com </strong>ali in&#102;o&#64;&#100;&#114;uz&#105;&#110;&#115;k&#97;&#45;ter&#97;&#112;ija&#46;c&#111;&#109;. Za vse informacije smo na voljo na telefonski številki <strong>041 609 988.</strong></span></p>
<p>Srečanja bodo potekala ob torkih, ob 20. uri. Prvo informativno srečanje začnemo v <strong>torek, 29.3., ob 20h</strong>.  Lokacija: SMC Rakovnik (rdeča stavba, velika dvorana).</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Po udeležbi celotnega predavanja vsi udeleženi prejmete potrdilo in tudi povabilo k <strong>sodelovanju v Agenciji sočutnega varstva</strong>, ki bo ponujala sočutno varovanje otrok po omenjenih načelih.</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/1-izobrazevanje-socutno-varstvo-otrok/">1. Izobraževanje &#8211; sočutno varstvo otrok</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/1-izobrazevanje-socutno-varstvo-otrok/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Ob noveli zakona o preprečevanju nasilja v družini: starši, ne bojte se otrok!</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/380-2/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=380-2</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/380-2/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 08 Mar 2016 20:33:40 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Strokovne objave]]></category>
		<category><![CDATA[meje]]></category>
		<category><![CDATA[mladostniki]]></category>
		<category><![CDATA[montessori]]></category>
		<category><![CDATA[nasilje]]></category>
		<category><![CDATA[odnosi]]></category>
		<category><![CDATA[otroci]]></category>
		<category><![CDATA[preobremenjenost]]></category>
		<category><![CDATA[razmejitve]]></category>
		<category><![CDATA[samozaupanje]]></category>
		<category><![CDATA[sočutje]]></category>
		<category><![CDATA[sočutna vzgoja]]></category>
		<category><![CDATA[sočutno starševstvo]]></category>
		<category><![CDATA[starsevstvo]]></category>
		<category><![CDATA[starši]]></category>
		<category><![CDATA[strokovne objave]]></category>
		<category><![CDATA[strokovni delavci]]></category>
		<category><![CDATA[vrtec]]></category>
		<category><![CDATA[zakon o preprečevanju nasilja v družini]]></category>
		<category><![CDATA[zlorabe]]></category>
		<guid isPermaLink="false">http://druzinska-terapija.com/?p=380</guid>

					<description><![CDATA[<img width="1030" height="578" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/03/Otroci-in-nasilje.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/03/Otroci-in-nasilje.jpg 1400w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/03/Otroci-in-nasilje-600x337.jpg 600w" sizes="(max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><p>Po zaključku javne razprave o spremembah zakona o preprečevanju nasilja v družini so si strokovnjaki zelo neenotni. Hud očitek nevladnih organizacij gre na račun prekratke javne razprave, na socialnih omrežjih pa največkrat zasledimo sarkastične in zgrožene komentarje &#8220;ljudstva&#8221;, ki ga je strah, da bo odslej prepovedano sleherno &#8220;kaznovanje&#8221; otrok. Po splošni oceni je (bila) sprememba [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/380-2/">Ob noveli zakona o preprečevanju nasilja v družini: starši, ne bojte se otrok!</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="1030" height="578" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/03/Otroci-in-nasilje.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/03/Otroci-in-nasilje.jpg 1400w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/03/Otroci-in-nasilje-600x337.jpg 600w" sizes="(max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><p><strong>Po zaključku javne razprave o spremembah zakona o preprečevanju nasilja v družini so si strokovnjaki zelo neenotni. Hud očitek nevladnih organizacij gre na račun prekratke javne razprave, na socialnih omrežjih pa največkrat zasledimo sarkastične in zgrožene komentarje &#8220;ljudstva&#8221;, ki ga je strah, da bo odslej prepovedano sleherno &#8220;kaznovanje&#8221; otrok.</strong></p>
<p>Po splošni oceni je (bila) sprememba zakona sicer nujna, saj je bil zadnji zakon premalo jasen, pogosto pa preveč dvoumen pri razlagi nasilja in širše opredelitve nasilja v družini. Toda pri razlagah zakona je še vedno ostalo veliko nejasnosti. Prihaja do napačnih sklepanj, da bo odslej kot nasilje prepovedano celo družinsko skupno delo, pa prepoved izhodov. Tako je tako denimo poročal Planet Tv, kjer so namigovali celo to, da je zakon pisan zgolj za t.i. tiranske starše. Nežnost in vztrajnost prepričevanja, kot omenja <strong>dr. Andreja Poljanec</strong>, pa so ostali gostje oddaje (predvsem Marko Juhant in Angelca Likovič), napačno razumeli kot permisivno vzgojo. Poraja se vprašanje, ali splošna javnost kot tudi stroka sploh poznata razliko med avtoritarno, permisivnim in sočutnim starševstvom.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><strong>Sočutna vzgoja</strong></p>
<p>Sočutno vzgojo strokovnjaki imenujejo tudi <strong>povezovalna, rahločutna, varna ali zavestna vzgoja</strong>. Avtoritarni stil vzgoje nosi razlago že v sami besedi: pomembna je avtoriteta in meje, dostikrat pa v ekstremnih primerih vsebuje vrsto nasilja. Pomembno je le, da otroke naučimo odgovornosti in poslušnosti. Permisivni stil se je razvil kot odklon avtoritarni in je urejeval vzgojo na način, ki je otroka puščal v svobodi. Ta svoboda je zraven prinesla pomanjkanje meja in občutka za drugega, pa hkrati ponovno novo zlorabo: zanemarjanje otroka. Oba omenjena stila vsebujeta zlorabo otrok! Še vedno pa se v naši javnosti bolj tolerira eno klofuto (zgoraj omenjena televizija poroča, da tako meni tudi Društvo tožilcev!?), kot pa srednja pot. In zakaj ne govorimo o tretjem načinu? Kot da bi nas bilo strah otrok, oziroma natančneje mladostnikov.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><strong>Starši, vaš strah je odveč! </strong></p>
<p>Vi imate (še) vedno vso moč, da otroke vzgojite v zdrave, odgovorne in sočutne osebnosti. Sočutna vzgoja namreč temelji na predpostavki, da sta oba zgoraj omenjena stila za otroke škodljiva in da je potrebno poiskati nove načine. Sočutno starševstvo se opira na najnovejše <strong>nevroznanstvene raziskave</strong>: <strong>meje</strong> so nujne (za otrokovo varnost in odgovornost), enako pa je nujno, da so postavljene na <strong>sočuten in spoštljiv način</strong> (ta način otroku da občutek kompetentnost in vrednosti), z <strong>ničelno toleranco nasilja</strong> (v otroku zbudijo samozaupanje: nekaj spremeni zaradi sebe, ne pa zaradi kazni). Ta stil torej še vedno upošteva pomembnost meja in otrokove odgovornosti, a pri tem ne uporablja nasilja, pač pa razumevanje otroka in svojih občutij. Pomembna so torej občutja vseh. Tu prvič govorimo o tem, da je pomembno zavedanje in stik s sabo: starši morajo biti najprej sočutni s sabo (čutijo sebe), da lahko čutijo in ubesedijo otroke. Ta stil izvajanje nasilja dojema kot staršev padec, kot starševo priznanje, da se ne zmore umiriti v sebi in da samo zato lahko le udari.</p>
<p><strong>Kazni niso del sočutja,</strong> saj niso spoštljive: otroci se s kaznovanjem naučijo izpolnjevanja nalog zaradi strahu, ne pa zaradi lastnega občutka. Kazni in grožnje otroka poneumijo, kot da ne bi imel sposobnosti lastnega umevanja stvari. Sočutno starševstvo zato vsebuje razlago in razumevanje. Sočutno starševstvo verjame, da imajo starši največjo moč, ko pride do otrok, saj so zanje nezamenljivi in edinstveni. Sočutna vzgoja tako globoko vrednoti otroka in starša. Nevarnosti avtoritarne vzgoje so v tem, da otroci vse delajo zaradi zunanje avtoritete in imajo z avtoriteto še vse življenje težave. Ampak to ni še nič v primerjavi s posledicami nasilja: otroci, ki so bili pretepani, celo življenje nosijo v svojem telesu sram, gnus, krivdo, strah, agresijo, teror in žalost. Nekateri bolj, drugi manj, a brez posledic ne gre. Otroci, ki so bili vzgajani permisivno, so samorastniki in v svojem življenju ne čutijo občutka varnosti, potrebe po bližini, nikoli se ne počutijo zares varne, hitro pa ujete. Tudi permisivna vzgoja je zloraba, saj je otrok povsem prepuščen sebi.</p>
<p>Napačen koncept kazni je možno prikazati v cestnem prometu. Ravno Slovenci smo živ dokaz, kako zelo nefunkcionalne so kazni! Kar seveda ne pomeni, da so pravila v cestnem prometu absolutno nujna, prav tako kot so nujne meje. V Sloveniji organi pregona napišejo ogromno kazni, a kršitev zato ni nič manj. Imamo ogromno preventivnih opozoril, ki nikogar ne ganejo. Kazen človeka morda razjezi, pri redkih pa povzroči spremembo vedenja. Začeti bo potrebno torej drugače &#8211; sočutno; individualno pri ljudeh ugotavljati, zakaj potrebujejo na primer toliko adrenalina pri vožnji, zakaj rabijo toliko agresije. A državi za zdaj bolj ustreza polniti proračun, kot pa se soočati s tako težkimi stvarmi, kaj šele financirati pomoč.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><strong>Nasilja ni nič manj</strong></p>
<p>Oba stila vzgoje puščata za sabo težke posledice, a kljub vsemu temu v 21. stoletju še vseeno polemiziramo o smislu oziroma nesmislu nasilja. To je sicer v porastu med mladostniki in tudi v družinah. Povsem jasno je, da nasilje rodi nasilje in da se ga otroci naučijo doma, tj. v bližnjih zgledih. A še vseeno bi jim vsiljevali avtoritarno vzgojo, brez razumevanja njihovega notranjega sveta in brez pojasnjevanja njihovih čutenj. Še vedno bi jih spregledali in naredili za robote, vse za ceno tega, da se spoštuje meja. Drugi bi jih prepuščali svobodi in osamljenosti. Toda to, da starši postavljajo <strong>meje</strong> otroku, je ena izmed osnovnih<strong> starševskih dolžnosti.</strong> To, da so meje postavljene nasilno, pa bi morala biti povsod prepoved.</p>
<p>Z nasiljem se starši lahko soočamo že zgodaj. Otroci že kot dojenčki v starših prebujajo ogromno nemoči, obupa, jeze in občutka nesposobnosti. Starši dojenčke dokaj pogosto proglasijo za tiste, ki jih izsiljujejo. Dojenčka, ki ima na podlagi teorije navezanosti in drugih znanstvenih dognanj (prim. <strong>Ainswort, Bowlby, Stern, Winnicott, Siegel </strong>idr.) le željo po bližini, proglasimo za manipulatorja. Že s tem se v družinah začenja prva krivica otrok. To se ponavadi zgodi, ko mati nima dovolj informacij in ne zmore začutiti svoje utrujenosti in napetosti. Kako zelo pomembna je tu edukacija in podpora cele družine, da lahko pride do umiritve mame in sočutja najprej do sebe in nato do svojih otrok. V prvih treh letih se otrokove možganske strukture šele izgrajujejo in <strong>vloga staršev je ključnega pomena</strong>.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Kako težje je to šele v vrtcih, ko uvajanje poteka zelo prehitro. Navadno se od enoletnega otroka pričakuje, da se bo v roku enega tedna navadil nove okolice in to še logično razumel.  A v prvih treh letih se šele izgrajuje <strong>varna navezanost</strong> in soočanje z novimi ljudmi ni lahko, pravzaprav je za otroka problematično. Glavni problem je v tem, da jaslično varstvo v vrtcu ni zasnovano na način, da bi ustrezalo potrebam tako majhnega otroka. Skupine so očitno prevelike in vzgojiteljice se – četudi so nadpovprečno kompetentne – ne zmorejo uglasiti na vse otroke in na njihove želje po bližini. Ob možnem otroškem joku zagotovo doživljajo napor in nemoč, ko niti nimajo možnosti, da umirjajo vse otroke hkrati. V javnosti se vse premalo govori o <strong>preobremenjenosti zaposlenih v vrtcih in šolah.</strong> Težko je namreč gojiti sočutje in ga razpršiti na 14 otrok že v vrtcu, še težje pa je umirjati in se uglasiti na cel razred. Strokovnim delavcem se na tak način dela krivica in logično je, da v svojih edukacijskih metodah tudi oni doživljajo veliko napora, skrbi, jeze, nemoči in obupa. Zdi se, da so dostikrat prepuščeni sebi in da zanje ni poskrbljeno na način, kot bi si zaslužili, niti na način ki bi bil dovolj strokoven. Vsem, ki delajo z otroki, bi morala biti vedno na voljo konkretna dodatna pomoč in zunanja <strong>supervizija</strong>.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><strong>Pomanjkljivost vrtcev</strong></p>
<p>Za reševanje problematike &#8220;kako poskrbeti za vse dojenčke&#8221; naenkrat je zelo priročen Montessori sistem vrtca, ki otroke hitro vzgaja za hitro samostojnost. Mnogi starši so zelo zadovoljni, saj jim je to znanje v veliko pomoč tudi doma. A vseeno ponekod (z)manjka sočutja. Pri <strong>Montessori</strong> programih to pomeni, da otroka ne bi silili za vsako ceno v samostojnost, da bi bolj ubesedili otrokova občutj in ga ob težavah ne zgolj zamotili, ampak zdržali z njim v teh občutjih. Povsem šokirana sem ob pripovedovanju ravnateljice ljubljanskega Montessori za nekatere elitnega katoliškega vrtca, da otroci pri uvajanju ne smejo imeti dude, čeprav so nanjo navajeni. Niti za spanje. Enako velja za igračke in odejice. Kot da jih bi bilo potrebno še bolj travmirati. Še bolj me preseneča, da ravnateljica teh odločitev znanstveno ne zna pojasniti. Tudi uvajanje <em>by the book</em> en teden in pika, je daleč od sočutja, je kvečjemu avtoritarno in otrokom škodljivo. Pa se vseeno množično izvaja in starši so nad njim celo navdušeni.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Na <strong>Inštitut Vita bona </strong>se je pred nekaj dnevi obrnilo večje število staršev (več kot 20), ki trdijo, da se v enem izmed javnih vrtcev, konkretno na Galjevici v Ljubljani, dogajajo <strong>zlorabe</strong>. Vsi želijo ostati anonimni, ker ne želijo izpostavljati svojih otrok. Del besedila objavljamo v izvirniku in brez lekture:</p>
<p><em>&#8220;Najkrajšo tukaj vedno potegnejo naši otroci, saj so razdraženi, lulajo v hlače od pritiska, so šikanirani s strani nekaterih vzgojiteljic, imajo nočne more o teh in teh vzgojiteljicah, ki se znašajo nad njimi, jokajo, so boječi. Ko otroka pripeljemo v vrtec, ali ga pridemo iskat, pogosto ob predaji ni omogočen dialog o počutju otroka s strani strokovne delavke. Vedno je vse v redu, četudi vidiš, da otrok ni živahen, si želi domov, je jokav. In nikoli se ni zgodilo nič posebnega, kar bi bilo omembe vredno. Četudi se nato doma otrok skriva, dvigne roke v bran, kakor da bi ga kdo želel udariti, pa se mora zaščititi. Žalostno je, da če pa se že potrudijo, nam po večini te vzgojiteljice povejo slabo o naših otrocih. Govorijo nam, da je otrok nemogoč, da je neposlušen, da je že čas, da naj nekaj naredimo z njim doma, naj ga vzamemo v roke. Povejo nam o svojih vzgojnih prijemih in ukrepih vzgojiteljice sicer ne kaj delajo za vzpostavljanje reda in discipline, vendar so nekateri starši osebno videli, da otroke za kazen tudi izolirajo, ali jih z izolacijo zastrašujejo, jih zaprejo v kopalnico, da se umirijo in naučijo lekcije. Zelo veliko je groženj in glasnega govorjenja, pa zmerjanja in zastraševanja, jemanja igrač. Vzgojiteljice se med seboj ščitijo. Tudi one ne vejo o ničemer nič. Nikoli ne zaznavajo nobenih nepravilnosti.&#8221;</em></p>
<p>Kar so starši opisali, je resno <strong>nasilje</strong>. O tem, ali se res izvaja in kdo ga izvaja, vedo samo zaposleni. Z novim zakonom bi bila tudi omejevanje svobode gibanja (zapiranje v kopalnico) in zastraševanje predmeta kaznivega nasilnega vedenja. Četudi nimamo takšnega zakona, pa je iz strokovnega stališča takšno ravnanje vrtca ali starša problematično. Gre namreč za naše najmlajše, katerim se možgani še izgrajujejo. In ne govorimo o mladostnikih, za katere se tako zelo bojimo, kaj bodo spet ušpičili. Pri mladostnikih je namreč malce pozno ugotavljati, na kak način bomo morali pristopati k njim, saj najbrž pogrešajo razumevanje, mejo in bližino že od nekdaj. Tudi tu je priporočilo staršem, naj se ne bojijo otrok: naj postavijo <strong>jasne in sočutne meje</strong>, predvsem pa se vprašajo, zakaj otroci tako zelo opozarjajo nase.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&#8220;Naj vas ne skrbi, ker vas otroci nikoli ne poslušajo. Skrbi naj vas, ker vas vedno opazujejo&#8221;, pravi Robert Fulghum. <strong>Sočutno starševstvo spodbuja starša</strong>, da prihaja v stik s sabo že od otrokovega rojstva in opozarja na to, da so otroci ogledalo staršev. A družba in pedagogi se še vedno sprašujejo, kako postaviti mejo &#8220;problematičnim&#8221; mladostnikom, prav tistim, ki meje niso nikoli poznali, ali pa so jim jo predstavili prek nasilja. Še vedno pa imamo težavo s sprejemanjem zakona, ker se osredotočamo na otroke, ne pa na tiste, ki morajo prvi sprejeti odgovornost. Največ o tem lahko pojasni spodnji video:</p>
<p><a href="https://youtu.be/KHi2dxSf9hw" target="_blank">Children see, children do</a></p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Ironično je, da se bojimo sprejeti <strong>zakon, ki bi omejeval nasilne starše</strong>, hkrati pa spodbujamo vzgojo le za meje in odgovornost, ne pa tudi za sočutje. Ravno s takšno uporabo avtoritarne vzgoje vzgajamo otroke v mladostnike, ki bodo nasilni in imeli težave z avtoriteto. Ampak ta povezava je za marsikoga pretežka in v 21. stoletju se tako še vedno sprašujemo, ali bi <strong>tolerirali nasilje</strong>. Za ceno tega, da se postavijo meje in zgradi odgovornost, pri tem pa pozabljamo na svoje <strong>dostojanstvo</strong>.</p>
<p>A ravno vi, starši, ste za svoje otroke najboljši možni starši in imate vso moč, da nanje vplivate. V vas vidijo svoje ideale, male bogove. Zanje ste popolni in nezamenljivi. Seveda se to v stopnjah odraščanja spremeni, kar vas postavlja pred nove izzive. A pred vami še vedno stoji vaš otrok, ki še vedno nujno potrebuje <strong>vaše razumevanje, vaše sočutje, vašo varnost in vaše meje</strong>. Le vi ste tisti, ki jim lahko postavite osnove za njihovo doživljanje sebe in sveta. Nujno je, da pri tem čutite sebe, da se tudi vi počutite v redu, suvereni, pomembni, sposobni in vredni. Da si priznate, da ste <strong>dovolj dobri starši</strong>. Vsa vaša občutja namreč vaši otroci vpijajo kot gobe. Morda je ta občutek strašljiv, a spomnite se ga vsakič, ko boste pred novim izzivom, kako reagirati na otrokov bes in nemir. In vsakič, ko se bo sprejemalo nov zakon o tem, ali je nasilje sprejemljivo, ali ne.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Članek je bil objavljen na <a href="http://www.portalplus.si/1396/nasilje-in-otroci/" target="_blank">Portalu Plus</a></p>
<p>Zapisala ga je <strong>Katja Knez Steinbuch, družinska terapevtka</strong></p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/380-2/">Ob noveli zakona o preprečevanju nasilja v družini: starši, ne bojte se otrok!</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/380-2/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
	</channel>
</rss>
