Medvrstniško nasilje ali bullying se lahko pojavi v več oblikah. Poznamo fizičnega, psihičnega, ekonomskega in pa spletnega.

Tako imenovani cyber bullying je zelo aktualen v teh časih. Še vedno pa žal poteka ”klasičen” bullying tudi v živo.

Podatki o bullyingu, oz. medvrsniškem nasilju v ZDA so šokantni. V vsaki 5 šoli se že izvaja bullying oz. 14 % otrok, ki hodijo v šolo, lahko doživijo bullying, oz. medvrsniško nasilje.

Bullying ni nekaj, kar se zgodi naključno, npr. ugriz otroka v vrtcu. Gre za namerno dejanje, dejanje moči, izvršeno z namenom, da je nekdo ponižan. Navadno ni le enkraten dogodek in žrtev ni naključna, ampak skrbno izbrana. Nasilneži velikokrat tvorijo skupino, ki se dopolnjuje in potem skupaj izvajao nasilje nad žrtvijo. To skupino nasilnežev tvori en vodja ”nasilnež” in ostali otroci, ki rabijo občutek moči, da lahko to izvajajo.

Kako pristopati k razreševanju?

Starši in strokovni delavci morajo otroku vedno zaupati in ga ne spraševati o pristnosti navedb. Zaupanje je tukaj izrednega pomena, saj le tako otrok lahko čuti varnost po tem, ko je bila izgubljena preko nasilja. Pomembno je, da otroku ve, da ni nič kriv in zato ne oklevajmo in mu to tudi večkrat povejmo.

Po doživetem bullyingu, oz. medvrsniškem nasilju je pomemben pogovor z otrokom. Pomembno je, da ubesedite njegove občutke, morebitne strahove, se pogovorite o krivici, ki mu je bila storjena. Če je otrok mlajši se lahko igrate igre vlog z igračkami, npr; Ta medo gre jutri v šolo.. Kaj pa čuti ta medo, ko gre v šolo..ipd. In tako bo otrok preko igre povedal, kako se počuti in tudi mi ga bomo lažje razumeli..

Žrtev je lahko vsakdo, a nasilni največkrat zaznajo nekoga, ki je bolj nagnjen k temu, da je prestrašen, senzibilen, čustven neopolnomočen.

Že to je lahko krivica, da nekdo v sebi nosi močne občutke senzibilnosti, potem pa se mu zgodi še ena krivica, da je žrtev bullyinga, oz. medvrsniškega nasilja.

Kaj storiti, ko ugotovite, da je vaš otrok žrtev bullyinga, oz. medvrsniškega nasilja?

Če se bullying dogaja v šoli, se opozori na to pristojne: najprej razrednika, ali dotičnega učitelja.

Učitelji navadno organizirajo tudi sestanek s starši drugega otroka. Če pogovor z učiteljem in starši ne pomaga in se nič ne spremeni, se vedno lahko svetovalne delavce, šolski svet, ravnatelja ali ravnateljico in tudi tam zahtevate ukrepanje in zaščito vašega otroka.

Če so stiske res visoke, lahko v šoli pojasnite situacijo in otroka začasno šolate od doma, dokler se otrok ne opolnomoči (kar pa je izredno težko, ko otrok že doživi bullying).

Kdaj je potrebno otroka izpisati?

Izpis je nujen takrat, če medvrstniško nasilje v šoli nihče ne ustavi. V primeru neukrepanja šole in ostalih institucij, je smiselno razmisliti o prepisu otroka na drugo šolo, hkrati pa je pomembno, da otroka opolnomočite in ga tako zaščitite pred novimi situacijami.

Samo beg ni nikoli rešitev, zato je pomembno, da v primeru nasilja otrok dobi zaščito in terapevtsko pomoč. Če se bullying dogaja izven šole, se obrnemo na ljudi, ki so takrat v stiku z vašim otrokom in otroka ne izpostavljamo nasilju..

Otroku ne moremo odvzeti občutkov, ki jih je doživljal.. Si bo pa zapolnil tudi občutke, ko sta ga starša zavarovala in to je lahko prvi korak k opolnomočanju. Posebej pomembo je, da se opolnomočite tudi starši, še posebej, če ste bili tudi sami žrtev nasilja in sledili vam bodo tudi otroci.

Na voljo imamo tudi plačljivo predavanje na temo bullyinga oz. medvrsniškega nasilja – za samo 20€, če bi ga želeli zakupiti nam lahko pišete – TUKAJ.

Če pa bi se radi opolnomočili, pa ne veste kako, imamo samo za vas program ZATE, ki vam lahko pomaga pri opolnomočanju in močno spremeni vaše življenje.

Članek je napisala in uredila družinska terapevtka Katja K. Knez Steinbuch.

Najdete nas tudi na Facebooku in Instagramu

The post Kako zaščititi otroka pred nasiljem: Svetovanje za starše appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

Danes je svetovni dan o ozaveščanju duševnega zdravja . Tudi Covid-19 ima velik vpliv na duševno zdravje ljudi.

Poskrbite za svoje mentalno zdravje.

Pogovarjajte se z nekom, ki mu zaupate v stresnih situacijah.

Ponudite pomoč prijateljem, družinskim članom, ki imajo težave.

Če vidite, da so težave vedno večje, se obrnite na pomoč k terapevtu.

S svetovnim dnem mentalnega zdravja poskušamo opozoriti na duševne težave, strahove in motnje, ki so žal zelo pogosto del našega vsakdana. Tudi otroci in mladostniki se lahko srečujejo z velikimi zahtevami, stresom, občutkom nemoči, nesprejemanja, kar vse lahko vodi v različne oblike duševnih stisk.

Duševno zdravje je pomembno, saj vpliva na naše razmišljanje, vedenje, čustva, odnose, učenje, delo in osebno rast. Pomeni večjo prilagodljivost, iznajdljivost in odpornost na nenadne, pa tudi na dalj časa trajajoče napore in neprijetne dogodke.

Če želimo prispevati k boljšemu prepoznavanju in destigmatizaciji ter k hitrejši in učinkovitejši (prvi) pomoči ljudem v duševni stiski.

 Spodbujamo vse, da si v oktobru, ko obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, vzamejo čas za vsaj kratek pogovor s svojimi najbližjimi o duševnem zdravju, počutju, strahovih in stiskah.

Pri tem se je pomembno zavedati, da včasih ljudje potrebujejo le stisk roke,topel pogovor ali objem, včasih pa tudi strokovno pomoč. Če se za strokovno pomoč še ne zmorejo odločiti, pa je bistvenega pomena podpora najbližjih.

Deset opozorilnih znakov, ki lahko naznanjajo težave v duševnem zdravju pri sočloveku:

-Žalost in umaknjenost v zadnjih nekaj tednih.

-Resni nameni za samopoškodbe ali samomor ali načrtovanje samomora oz. samopoškodovanja.

-Resna tvegana vedenja ali nekontrolirana vedenja.

-Nenaden pojav intenzivnega strahu brez nekega jasnega razloga.

-Nenadna izguba ali pridobitev telesne teže in izguba ali povečanje apetita.

-Oseba vidi, sliši ali verjame v stvari, ki jih ni.

-Ponavljajoče se pitje alkohola ali zloraba drugih psihoaktivnih substanc.

-Velike osebnostne spremembe ali spremembe v vedenju, čustvovanju in spalnih navadah.

-Težave s pozornostjo oz. koncentracijo.

-Pretirana skrb in tesnoba, ki ovira vsakodnevno funkcioniranje.

Če čutite, da ste zares v STISKI, OGROŽENI ALI SAMOMORILNI,

Preverite tole: https://www.psih-klinika.si/korist…/klic-v-dusevni-stiski/

In nujno takoj pokličite na pomoč!

V primerih ogroženosti pokličite:

– Telefon Samarijan (116 123)

– Krizni center za ženske, otroke in žrtve nasilja (031 233 211)

– Društvo Ključ (080 17 22)

– TOM telefon (116 111)

– Policija 113 ali 080 12 00 (anonimni telefon)

– Reševalci 112

– Sos telefon za ženske in otroke (080 11 55)

– DRUŠTVO ZA NENASILNO KOMUNIKACIJO – DNK (031 770 120)

– VARNA HIŠA (031 736 726)

– Zavod Karitas Samarijan – telefon 031 655 961 ali 031 666 321, program varna hisa in materinski dom

Tukaj smo za vas tudi mi, terapevti DRUŽINSKE TERAPIJE VITA BONA, če rabite pomoč, se lahko vedno obrnete tudi na nas.

Dobrodošli.

The post Kam po pomoč v duševni stiski (dan duševnega zdravje) appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.