povezovanje Archives – Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija

POSEBNI ČAS ZA POVEZOVANJE IN ŠOLA: Svetovanje

Sočutno partnerstvo (Inštitut VB) — Fri, 05 May 2023 09:19:26 +0000

POSEBNI ČAS ZA POVEZOVANJE IN ŠOLA

Tudi učitelji so presenečeni kako učinkovito je, če preživijo dve do tri minute po koncu pouka z otrokom. Čeprav se z njim ne pogovarjajo o njegovih težavah v šoli.

Namesto tega lahko vprašajo: »Katero stvar najraje počneš?« in potem delijo svojo najljubšo aktivnost.

Učenci se dobro počutijo, ko tudi učitelji delijo informacije o sebi in pokažejo kakšni so kot oseba in ne samo kot učitelji.

Mnogi učitelji so ugotovili, da se nekaj minut preživetih z učencem po koncu pouka in ob pogovoru o vsakdanjih stvareh hitro pokaže kot učinkovita metoda za zmanjševanje neprimernega obnašanja. Čeprav neprimernega obnašanja med pogovorom niti ne omenijo.

Jane Nelsen omeni primer učiteljice, ki jo je skrbelo za učenko, ki ni opravljala niti domačih nalog niti nalog, ki jih je dobila v razredu. Večkrat je tudi jasno pokazala sovražnost do učiteljice z neprimernimi komentarji in jeznimi pogledi.

Nekega dne jo je učiteljica prosila, da ostane po končani uri. Učenka je ostala, vendar učiteljica ni omenila njenega težavnega in neprimernega obnašanja. Namesto tega jo je vprašala o najbolj zabavni stvari, ki jo je počela prejšnji večer. Ker ji učenka ni želela odgovoriti, ji je učiteljica pričela razlagati o najbolj zabavni stvari, ki jo je sama počela s svojo družino prejšnji večer. Ko učenka še zmeraj ni kazala zanimanja za pogovor, ji je učiteljica rekla, da lahko gre, da pa bo zelo rada slišala kaj učenka počne za zabavo v prostem času, če ji bo kdaj želela povedati.

Učiteljica se je počutila razočarano, saj je menila, da se je trudila zaman, vendar je že naslednji dan opazila, da se je učenkin odnos spremenil, saj ni več kazala sovražnosti do učiteljice.

Po pouku je učenka učiteljici sama pokazala sliko sebe in prijateljice na kolesu, ki jo je narisala. Povedala je, da je bila to najbolj zabavna stvar, ki jo počela prejšnji dan. Tudi učiteljica je povedala kaj zabavnega je počela prejšnji večer.

Če analizirate to zgodbo, vidite, da ima lahko že tako kratek in na prvi pogled brezpredmeten pogovor, velik učinek. Otrok se počuti izpostavljenega in morda celo zavrača posebno pozornost, ki jo dobiva, saj lahko meni, da bo namenjena iskanju krivca in morebitni pridigi. Ko učitelj ignorira težavno obnašanje in ga niti ne omeni, je otrok presenečen. Presenečen je tudi zato, ker odrasli otroke pogosto sprašujemo o njihovem življenju, vendar redko povemo kaj o sebi.

Ko odrasli delimo informacije o sebi z otroki, jim dajemo občutek enakovrednosti, pomembnosti in obojestranskega spoštovanja.

Krasno bi bilo, če bi učitelji lahko preživeli nekaj minut posebnega časa z vsakim učencem. Začnete lahko z učenci, ki imajo največ težav ali pa potrebujejo več opogumljanja… Vendar poskrbite, da si v teku šolskega leta vzamete čas za vsakega učenca.

Mnogi učitelji se pritožujejo, da za poseben čas nimajo časa. Vsekakor je res, da so učitelji pod močnim pritiskom, da pomagajo učencem pri šolskem delu in temu namenjajo največ časa. Vendar učitelji, ki se zavedajo, da je opogumljanje otroka enako pomembno kot uspešno opravljanje šolskega dela, najdejo čas za poseben čas za povezovanje tudi med raznimi tihimi aktivnostmi.

Besedilo je izsek iz knjige Pozitivna disciplina, ki jo je napisala Jane Nelsen, ustanoviteljica načel Pozitivne discipline, prevedla in priredila ga je Barbara Holcman.

Najdete nas tudi na Facebooku.

The post POSEBNI ČAS ZA POVEZOVANJE IN ŠOLA: Svetovanje appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

POSEBNI ČAS ZA POVEZOVANJE: Svetovanje za starševstvo

Sočutno partnerstvo (Inštitut VB) — Sat, 29 Apr 2023 08:37:51 +0000

POSEBNI ČAS ZA POVEZOVANJE

Ena izmed najbolj opogumljajočih stvari, ki jih starši lahko naredijo za svoje otroke, je da v naprej določijo termin za posebni čas za povezovanje. Tudi če že preživljate veliko časa s svojimi otroci obstaja razlika med časom, ki ga morate preživeti skupaj, časom, kjer se priložnostno skupaj zabavate in časom, ki ste ga posebej odredili za skupno druženje in povezovanje.

Otroci mlajši od dveh let potrebujejo veliko vašega časa in še niso dovolj stari, da bi razumeli odrejen posebni čas. Dokler občutijo vaše navdušenje in uživanje v skupnih aktivnostih, določen posebni čas ni potreben. Med drugim in šestim letom pa otroci potrebujejo vsaj 10 minut na dan vašega posebnega časa na katerega lahko računajo.

Če si lahko vzamete več časa, še boljše, vendar boste presenečeni kako magičnih je lahko teh 10 minut posebnega časa na dan.

Med šestim in dvanajstim letom otroci več ne potrebujejo posebnega časa vsak dan (sami presodite kdaj pridejo do te točke)… Vendar bodo verjetno računali vsaj na 30 minut na teden. Dolžina posebnega časa in s kakšnimi aktivnostmi je ta čas zapolnjen je odvisno od vsake družine. Lahko je to skupni čas preživet ob malici po prihodu iz šole ali pa ena ura vsako nedeljo popoldan. Pomembno je, da otroci točno vedo kdaj lahko računajo, da ste si vzeli čas samo za njih.

Ne pustite se prepričati, da si najstniki ne želijo posebnega časa z vami. V tem obdobju so prijatelji pomembnejši od družine, vendar, ko postajajo starejši, postaja tudi družina spet vse pomembnejša. Če vaš najstnik nima idej kako preživeti poseben čas z vami, mu nekaj aktivnosti predlagajte.

Najstniki radi jedo, zato se lahko ponudite, da boste peljali vašega najstnika na zajtrk ali kosilo. Pomembno je, da najdete takšno aktivnost, ki se je bo vaš najstnik veselil.

ZAKAJ JE POSEBNI ČAS VZPODBUDEN ZA OTROKA:

1. Otroci čutijo povezanost, ko lahko računajo na vnaprej določen čas z vami. Čutijo, da so vam pomembni, kar posledično zmanjša potrebo po neprimernem obnašanju, kot načinu iskanja pozornosti in občutka pomembnosti.

2. Vnaprej določen posebni čas je tudi za starše opomnik zakaj so se sploh odločili imeti otroke – da se z njimi zabavajo.

3. Ko ste zaposleni in otroci potrebujejo vašo pozornost, bodo lažje sprejeli da v tem trenutku nimate časa za njih, če boste rekli: »Oprosti srček, sedaj ne morem, vendar se res veselim najinega posebnega časa ob 4.30.«

4. Posebni čas načrtujte skupaj z otroci in naredite seznam aktivnosti, ki jih želite skupaj početi. Ko delate seznam najdite čim več aktivnosti. Pozneje pa jih razporedite glede na to katere so vam bolj ali manj všeč, za katere potrebujete denar, itn. Na primer, če kakšna aktivnost stane več denarja, jo dajte na seznam stvari za katere je treba varčevati, če katera aktivnost traja dlje kot 30 minut, jo dajte na seznam aktivnosti za takrat, ko boste določili daljši poseben čas.

Med posebnim časom za povezovanje izklopite telefon in s tem dodatno poudarite, da je to zelo poseben, neprekinjen čas, ki ga aktivno preživljate z otrokom.

Lahko pa telefon pustite prižgan in v primeru klica odgovorite nanj z besedami: »Se opravičujem, sedaj se ne morem pogovarjati. Sedaj je moj posebni čas za ______(ime otroka).« Na ta način otroku dajete jasen signal, da vam je skupni čas pomemben.

Del koncepta posebnega čas je lahko tudi del večerne rutine, čeprav naj ne zamenja večerne rutine v celoti. Tako poda avtorica primer gospe Brunner, ki je vsak večer pred spanjem svoje otroke vprašala naj podelijo najbolj žalostno in najbolj veselo stvar, ki se jim je v dnevu zgodila. Potem je sama z njimi delila svoje občutke o najbolj veselem in žalostnem dogodku dneva.

Njeni otroci so najprej uporabili priložnost, da so se pritoževali nad žalostnimi stvarmi, včasih so tudi jokali. Takrat je potrpežljivo počakala, da so se pomirili in potem jim je rekla:«Vesela sem, da deliš svoje občutke z mano. Jutri, ko boš manj razburjen, se bova spet pogovorila in morda našla kakšno rešitev za tvojo težavo. Zdaj mi pa povej o tvojem najbolj veselem dogodku danes.« Če se otrok ni mogel spomniti najsrečnejše stvari, je gospa Bruner še enkrat povedala svojo.

Ko so se otroci navadili na to novo rutino, so žalostne in slabe stvari začeli razlagati manj razburjeno. Pripravljene pa so imeli tudi ideje o rešitvah ali pa celo o tem kako se takšni težavi v prihodnosti izogniti. Kmalu so začeli uživati pri deljenju svojih veselih trenutkov bolj kot pri deljenju žalostnih.

Besedilo je izsek iz knjige Pozitivna disciplina, ki jo je napisala Jane Nelsen, ustanoviteljica načel Pozitivne discipline, prevedla in priredila ga je Barbara Holcman.

Najdete nas tudi na Facebooku.

The post POSEBNI ČAS ZA POVEZOVANJE: Svetovanje za starševstvo appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

Želim si pogovora s partnerjem: Svetovanje za partnerstvo

Sočutno partnerstvo (Inštitut VB) — Sun, 12 Jun 2022 14:01:37 +0000

Pozdravljeni. Ali mi lahko pomagate pri vprašanju… Zakaj mi tako zelo veliko pomeni pogovor s partnerjem? Torej želim si, da bi se partner, ko pride domov iz službe, pogovarjal z mano o njegovem dnevu, ki ga je v službi preživel? Oziroma, da obrnem drugače – zakaj se počutim nevredno zaupanja, ker se o svojem dnevu, preživetem v službi ne pogovarja, ali pa reče samo, da se je imel v redu, ali pa, da je bilo vse bp..?
Sama lahko o svojem dnevu v službi debatiram zelo veliko in na dolgo. Tudi, ko sem v službi, pri veliko kateri stvari pomislim na partnerja v stilu “u,to pa mu moram povedati”.. Tako imam pa dalje manj veselja, da svoj dan še sploh delim z njim.

__________________________________________________________________________________

Pozdravljeni! Ker ste zadeli temo, ki me zadnje čase najbolj okupira – razlike med moškimi in ženskami – in vam z veseljem odgovorim.
Morda malo stereotipno in klišejsko, pa vseeno.. Odgovor je v tem, da smo moški in ženske totalno različni, kot vsak iz svojega planeta.

Ne vem, če veste, ampak s tem, ko se ženske pogovarjamo in si delimo razne info, si višamo hormon oksitocin, hormon sreče.

To je nam najbolj naravno in normalno. Oksitocin je pri nas odgovoren ne le za našo srečo, pač pa nam avtomatično niža stres (stresni hormon kortizol).
Za nas pogovor pomeni način povezovanja in je nujen, da se v odnosih počutimo ok. Moški pa so povsem druga zgodba. Oni izbirajo pogovore in ne zdijo se jim vsi smiselni. Zanje so smiselni tisti, kjer lahko na koncu znižajo stres in pripeljejo do rešitve. Pogovor o stvareh, ki jih ne morejo obvladati (odnosi, nerešeno delo, problemi etc) je zanje obremenjujoč in ne prinaša rešitve. Evolucijsko so razvili to, čemur ženske rečemo odklop/potlačitev/neobremenjevanje. Če moški problema ni mogel rešiti, se je raje umaknil, šel v “zero box” (kjer se njihovo valovanje možganov povsem umiri!, testosteron zviša, stres pa zelo zniža!), kot pa začenjal pogovore – to zanje nima smisla, če stvar ni rešljiva. Ženske pa nasprotno – o težavah moramo govoriti, sicer se ne počutimo dobro.

Povzamem: normalno je, da ženske želimo delit, kar se dogaja na delu in normalno je, da moški te potrebe nima (vsaj ne v enaki meri). Navadno na terapijah rečejo, da nas nočejo obremenjevat, ker se že oni dovolj. In seveda tukaj prihaja pogosto do kratkega stika. Če gospod kljub temu da ve, da vas to prizadane težko naredi kaj drugače, bi bilo dobro tudi pri njemu pogledati zakaj.
Pri vas pa bi šli pogledat občutek nevrednosti, ki se vam krivično pojavlja.
Če vam to zbuja težke občutke in ne veste zakaj, vam toplo svetujem partnersko terapijo.

Prispevek je napisala in uredila družinska terapevtka Katja K. Knez Steinbuch.

Najdete nas tudi na Facebooku in Instagramu.

The post Želim si pogovora s partnerjem: Svetovanje za partnerstvo appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.