<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>sram Archives &#8211; Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</title>
	<atom:link href="https://druzinska-terapija.com/tag/sram/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://druzinska-terapija.com/tag/sram/</link>
	<description>Terapevtka družinske terapije Katja Knez Steinbuch</description>
	<lastBuildDate>Mon, 19 Aug 2024 10:03:08 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	

<image>
	<url>https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/08/favicon-VB-100x100.png</url>
	<title>sram Archives &#8211; Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</title>
	<link>https://druzinska-terapija.com/tag/sram/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Že druga ločitev: Svetovanje za pare</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/ze-druga-locitev-svetovanje-za-pare/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=ze-druga-locitev-svetovanje-za-pare</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/ze-druga-locitev-svetovanje-za-pare/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 10 Sep 2024 09:54:36 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
		<category><![CDATA[dober družinski terapevt]]></category>
		<category><![CDATA[drugič ločena]]></category>
		<category><![CDATA[komunikacija]]></category>
		<category><![CDATA[ločitev]]></category>
		<category><![CDATA[nasvet]]></category>
		<category><![CDATA[nekontabilnost]]></category>
		<category><![CDATA[neuspeh]]></category>
		<category><![CDATA[partner]]></category>
		<category><![CDATA[pasivnost]]></category>
		<category><![CDATA[pomoč]]></category>
		<category><![CDATA[sram]]></category>
		<category><![CDATA[strah]]></category>
		<category><![CDATA[terapija]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://druzinska-terapija.com/?p=3455</guid>

					<description><![CDATA[<img width="564" height="752" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/08/3c92de87764b382d234131c3cc9b1f12.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" fetchpriority="high" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/08/3c92de87764b382d234131c3cc9b1f12.jpg 564w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/08/3c92de87764b382d234131c3cc9b1f12-225x300.jpg 225w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/08/3c92de87764b382d234131c3cc9b1f12-529x705.jpg 529w" sizes="(max-width: 564px) 100vw, 564px" /><p>Druga ločitev. Pozdravljeni! Pri 33 letih se že drugič ločujem in to jemljem kot osebni poraz. Čeprav sem sama vložila zahtevo za razvezo, ne morem preko tega svojega občutka, da mi že drugič ni uspelo. Kako čez to? Iz prvega zakona imam 2 otroka, s tem partnerjem sva skupaj 9 let in imava enega otroka. [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/ze-druga-locitev-svetovanje-za-pare/">Že druga ločitev: Svetovanje za pare</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="564" height="752" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/08/3c92de87764b382d234131c3cc9b1f12.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/08/3c92de87764b382d234131c3cc9b1f12.jpg 564w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/08/3c92de87764b382d234131c3cc9b1f12-225x300.jpg 225w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/08/3c92de87764b382d234131c3cc9b1f12-529x705.jpg 529w" sizes="(max-width: 564px) 100vw, 564px" /><p>Druga ločitev.</p>
<p>Pozdravljeni! Pri 33 letih se že drugič ločujem in to jemljem kot osebni poraz.</p>
<p>Čeprav sem sama vložila zahtevo za razvezo, ne morem preko tega svojega občutka, da mi že drugič ni uspelo.</p>
<p>Kako čez to?</p>
<p>Iz prvega zakona imam 2 otroka, s tem partnerjem sva skupaj 9 let in imava enega otroka. Čustev že od začetka vsaj iz moje strani ni bilo, bolj sem se podala v to vezo podala &#8220;z glavo &#8221; in željo, da bosta moja otroka imela družino, saj je partner zelo miren.</p>
<h4>Ta mirnost se je z leti izkazala za pasivnost oz.lenobo. sama sem bila vedno polna energije s cilji.. partner pa bi najraje tudi ob prostih dnevih presedel na cigaretu s kavo v roki.</h4>
<p>Čez čas je še mene potlačil dol.. nobeni pogovori, nič ni pomagalo. Vse v meni je počasi umirajo, do točke ko ne čutim več nič, razen odpora.</p>
<p>Ne predstavljam si življenja v naprej z njim. Zadnje dva mesec so tudi vsakodnevni prepiri. On je posesiven, jaz pa potrebujem svobodo.</p>
<p>Bolj kot vidi, da me izgublja, bolj me želi &#8220;privezati&#8221; pa čeprav na silo. Ne najdem več enega smisla nadaljevati tako življenje. Vendar me je strah kako bom kot že drugič ločena.. nimam podpore niti staršev.</p>
<p>Kako bodo otroci.. Kako izbrati to moč v sebi?</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>_____________________________________________________________________________________________________________________________</p>
<p>Spoštovana anonimna,<br />
čeprav si želimo, da bi partnerski odnos trajal večno, je razhod včasih edina funkcionalna odločitev.</p>
<p>Razumljivo je, da čutite krivdo, sram in nemoč ob tem, ko vam tudi v drugo ni uspelo. Tukaj so tudi otroci in ob tem nam je hudo tudi za njih, ker jim ne moremo omogočiti družinskega življenja, kot bi si ga zaslužili. Ampak otroci se tudi z razhodom učijo, da ni zdravo ostajati v partnerstvu, samo zato, da &#8220;ostanemo skupaj&#8221;. Ampak da je partnerski odnos nekaj, kar nam mora povečevati občutek dostojanstva v življenju.</p>
<h4>Če ni prave čustvene povezave in se na tem tudi ne da delati, je <a href="https://druzinska-terapija.com/locitev-odnos/">partnerski odnos</a> vir bolečine in trpljenja.</h4>
<p>Odnosi so predvsem rast. Učimo se skozi izkušnje, predvsem tiste boleče, ki nas brusijo in iz nas izvabijo pravo srčiko naše biti. Vaše izkušnje s partnerskimi odnosi so vas zagotovo naučile več o sebi in življenju, zato so to pomembne izkušnje, četudi se končajo z razhodom. Pišete, da ste drugega partnerja izbrali z glavo, ker ste želeli bolj miren odnos, mirno družinsko življenje, sedaj pa ste ugotovili, da to ni bilo čisto to. Tukaj vas povsem razumem, saj če smo razočarani v ljubezni, se ne želimo spet na polno zaljubiti, čutiti norost in navdušenje, ampak si želimo samo miru in varnosti.</p>
<p><img decoding="async" class="alignnone size-medium wp-image-3448" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/08/6fcb8c82132ce86e95b2b8e18a541109-300x295.jpg" alt="" width="300" height="295" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/08/6fcb8c82132ce86e95b2b8e18a541109-300x295.jpg 300w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/08/6fcb8c82132ce86e95b2b8e18a541109-80x80.jpg 80w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/08/6fcb8c82132ce86e95b2b8e18a541109-36x36.jpg 36w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/08/6fcb8c82132ce86e95b2b8e18a541109.jpg 563w" sizes="(max-width: 300px) 100vw, 300px" /></p>
<p>Odpustite si, da ste takrat iz svoje bolečine in strahu izbrala partnerja, ki ni najbolj kompatibilen z vami, saj ste bila po prvi ločitvi očitno precej poškodovana. Takrat bi potrebovala veliko podpore in zdravljenja, sama niste zmogla delovati in izbirati drugače, naredila ste najboljše kot ste lahko.</p>
<p>Čeprav se vam zdi, da ste izbrala z glavo, je v resnici spet izbiralo vaše srce, ampak tokrat zlomljeno srce, ki je iskalo varnost. Na koncu je to dragocena izkušnja, ki vas je pripeljala bližje temu, da veste, kaj si pa zdaj bolj avtentično želite.</p>
<h3>
Vzamite si čas zase, za zdravljenje, za osebnostno rast, za razčiščevanje svojega razumevanja partnerskih odnosov.</h3>
<p>&nbsp;</p>
<p>Predelajte svoje doživljanje moških, sebe kot ženske ob moškem in samo pogumno naprej. Naj vas vaše izkušnje pripeljejo v partnerski odnos, kjer boste lahko cvetela, zaslužite si to.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Komentar so zapisali sočutni admini.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Najdete nas tudi na Facebooku in <a href="https://www.instagram.com/druzinskaterapijavitabona/">Inastagramu</a>.</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/ze-druga-locitev-svetovanje-za-pare/">Že druga ločitev: Svetovanje za pare</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/ze-druga-locitev-svetovanje-za-pare/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Prehiter vstop v šolo: Svetovanje za starše</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/prehiter-vstop-v-osnovno-solo/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=prehiter-vstop-v-osnovno-solo</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/prehiter-vstop-v-osnovno-solo/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 29 Feb 2024 17:01:06 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
		<category><![CDATA[dober družinski terapevt]]></category>
		<category><![CDATA[družinski terapevt]]></category>
		<category><![CDATA[individualne potrebe otrok]]></category>
		<category><![CDATA[neuspeh]]></category>
		<category><![CDATA[notranji glas]]></category>
		<category><![CDATA[opolnomočanje]]></category>
		<category><![CDATA[otrok]]></category>
		<category><![CDATA[pomoč]]></category>
		<category><![CDATA[prehiter vstop v šolo]]></category>
		<category><![CDATA[slab uspeh]]></category>
		<category><![CDATA[šola]]></category>
		<category><![CDATA[sram]]></category>
		<category><![CDATA[strah]]></category>
		<category><![CDATA[terapija]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://druzinska-terapija.com/?p=3302</guid>

					<description><![CDATA[<img width="563" height="698" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/01/b4c9618982b8e07a4c9a136eb154e3bb.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/01/b4c9618982b8e07a4c9a136eb154e3bb.jpg 563w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/01/b4c9618982b8e07a4c9a136eb154e3bb-242x300.jpg 242w" sizes="auto, (max-width: 563px) 100vw, 563px" /><p>Pozdravljeni! Prosim za nasvet, kako lahko izboljšamo situacijo pri našem fantu. Pravkar je napolnil 8 let in obiskuje 3. razred, vendar imamo resne težave s šolo. Z možem nama je žal, da nisva vztrajala z odlogom vpisa v šolo za 1 leto in čeprav so naju v 1. in 2. razredu pomirjali, da bo šlo [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/prehiter-vstop-v-osnovno-solo/">Prehiter vstop v šolo: Svetovanje za starše</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="563" height="698" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/01/b4c9618982b8e07a4c9a136eb154e3bb.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/01/b4c9618982b8e07a4c9a136eb154e3bb.jpg 563w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/01/b4c9618982b8e07a4c9a136eb154e3bb-242x300.jpg 242w" sizes="auto, (max-width: 563px) 100vw, 563px" /><p>Pozdravljeni!</p>
<p>Prosim za nasvet, kako lahko izboljšamo situacijo pri našem fantu.</p>
<p>Pravkar je napolnil 8 let in obiskuje 3. razred, vendar imamo resne težave s šolo. Z možem nama je žal, da nisva vztrajala z odlogom vpisa v šolo za 1 leto in čeprav so naju v 1. in 2. razredu pomirjali, da bo šlo da mu gre OK. Sedaj smo na pragu tega, da ne vem več kako naprej, ker je vidna razlika med njim in sošolci, kar se tiče napredovanja. Pa naj omenim, da fant nima težav z razumevanjem ali da bi si težje zapomnil stvari, težava je v tem, da mu enostavno ne gre, ko mora v šoli delati in prepisovati iz table.<br />
Ker sem mnenja, da bi bilo bolje, če gre še enkrat v 2. razred me zanima ali se lahko to naredi ob polletju, v kolikor je že kdo imel takšno situacijo?</p>
<h4>
Naj omenim, da vsakodnevno delam z njim in doma je viden napredek, v šoli pa zmrzne in ker je tudi najmlajši, je v odnosu do drugih otrok ofenziven.</h4>
<p>&nbsp;</p>
<p>In ko mu ne gre, je to še dodatna težava, in potem noče delati nič.<br />
Prosim za nasvet, ker sama ne vem več kaj bi bilo najbolje za mojega &#x1f499;</p>
<p>________________________________________________________________________________________________________</p>
<p>Pozdravljeni.</p>
<p>Žal mi je, da ste se znašli v takšni stiski.<br />
Kako je z nazadovanjem v nižji razred v drugem polletju žal ne vem, pojdite na šolo na pogovor in boste najbolj videli kaj se lahko dogovorite.</p>
<p>Tudi jaz sem pri najstarejši hčeri uredila odlog šolanja in sem videla v tem letu ogromen napredek. Vsekakor so majhni ob vstopu v šolo in si v veliki večini želijo igro in nikakor prepisovanje iz table in sedenje v klopi, a žal je šolski sistem takšen je in ne gleda na individualne potrebe otrok.</p>
<p>Pišete, da zmrzne v šoli, pred tablo..  Je imel kdaj kakšno slabo izkušnjo?</p>
<p><img loading="lazy" decoding="async" class="alignnone size-medium wp-image-3303" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/01/b4c9618982b8e07a4c9a136eb154e3bb-242x300.jpg" alt="" width="242" height="300" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/01/b4c9618982b8e07a4c9a136eb154e3bb-242x300.jpg 242w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/01/b4c9618982b8e07a4c9a136eb154e3bb.jpg 563w" sizes="auto, (max-width: 242px) 100vw, 242px" /></p>
<p>Kako pa ste kaj vi bili v šoli? Ali vaš partner?</p>
<h4>
Če ste vi ali vaš partner imeli takšne izzive in jih nista razrešila je lahko prišlo za prenos<a href="https://druzinska-terapija.com/varna-navezanost-otroka/"> medgeneracijske travme.</a></h4>
<p>Kaj storiti? Če čutite, da mora otrok ponavljati razred, potem se to dogovorite in naj ga ponavlja. Če ne bo šlo sedaj pa v naslednjem šolskem letu.</p>
<p>Hkrati pa je potrebno sebe in otroka opolnomočiti. Veliko se pogovarjajte in dajte mu vedeti, da tudi če njegov uspeh ni dober in bo ponavljal razred, je čudovit kakršen je in ga imate takega najraje.</p>
<p>Za opolnomočanje bi morda bilo dobro če bi našel hobi, šport, ki bi ga navdihoval in hkrati malo tudi opogumil.</p>
<p><img loading="lazy" decoding="async" class="alignnone size-medium wp-image-3299" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/01/8a33cf94685918082f5678f690e6aefc-200x300.jpg" alt="" width="200" height="300" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/01/8a33cf94685918082f5678f690e6aefc-200x300.jpg 200w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/01/8a33cf94685918082f5678f690e6aefc-470x705.jpg 470w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2024/01/8a33cf94685918082f5678f690e6aefc.jpg 564w" sizes="auto, (max-width: 200px) 100vw, 200px" /></p>
<h3>
Dajte si čas in zadihajte, niste sami v takšni situaciji.</h3>
<p>Vsekakor pa verjamem, da globoko v sebi veste kaj je najboljše za vašega otroka, le v poplavi informacij in v želji, da naredite najboljše ne slišite tiste prave notranje besede.<br />
Če vidite, da sami ne zmorete priporočam obisk terapevta. Vse dobro.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Komentar je napisala Tadeja Čulek.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Najdete nas tudi na <a href="https://www.facebook.com/druzinskaterapija.vitabona">Facebooku</a> in <a href="https://www.instagram.com/druzinskaterapijavitabona/?hl=en">Instagramu</a>.</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/prehiter-vstop-v-osnovno-solo/">Prehiter vstop v šolo: Svetovanje za starše</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/prehiter-vstop-v-osnovno-solo/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Iščem dobrega terapevta za prijatelja, ki se vdaja alkoholu: Svetovanje</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/vdaja-se-alkoholu/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=vdaja-se-alkoholu</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/vdaja-se-alkoholu/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 21 Jan 2023 09:17:52 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
		<category><![CDATA[alkohol]]></category>
		<category><![CDATA[alkoholik]]></category>
		<category><![CDATA[dober družinski terapevt]]></category>
		<category><![CDATA[dober terapevt]]></category>
		<category><![CDATA[družinska terapija]]></category>
		<category><![CDATA[individualna terapija]]></category>
		<category><![CDATA[odnos]]></category>
		<category><![CDATA[pomoč]]></category>
		<category><![CDATA[sram]]></category>
		<category><![CDATA[strah]]></category>
		<category><![CDATA[terapija]]></category>
		<category><![CDATA[travma]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://druzinska-terapija.com/?p=2995</guid>

					<description><![CDATA[<img width="1030" height="541" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/12/na-koje-sve-nacine-alkohol-unistava-brak-1030x541.jpeg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/12/na-koje-sve-nacine-alkohol-unistava-brak-1030x541.jpeg 1030w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/12/na-koje-sve-nacine-alkohol-unistava-brak-300x158.jpeg 300w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/12/na-koje-sve-nacine-alkohol-unistava-brak-768x403.jpeg 768w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/12/na-koje-sve-nacine-alkohol-unistava-brak-705x370.jpeg 705w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/12/na-koje-sve-nacine-alkohol-unistava-brak-450x236.jpeg 450w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/12/na-koje-sve-nacine-alkohol-unistava-brak-600x315.jpeg 600w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/12/na-koje-sve-nacine-alkohol-unistava-brak.jpeg 1200w" sizes="auto, (max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><p>Pozdravljeni! Iščem predlog za dobrega terapevta za prijatelja, ki se vdaja alkoholu. Sam se (enkrat bolj, drugič manj) zaveda, da ima težave z alkoholom. Vendar hkrati priznava, da tako utaplja svoje tegobe. Zaradi težkega otroštva in poniževalnega odnosa staršev ima izjemno porušeno samopodobo. Sicer je dobričina, marljiv in zelo družaben, a navznotraj izjemno samokritičen, obremenjen [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/vdaja-se-alkoholu/">Iščem dobrega terapevta za prijatelja, ki se vdaja alkoholu: Svetovanje</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="1030" height="541" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/12/na-koje-sve-nacine-alkohol-unistava-brak-1030x541.jpeg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/12/na-koje-sve-nacine-alkohol-unistava-brak-1030x541.jpeg 1030w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/12/na-koje-sve-nacine-alkohol-unistava-brak-300x158.jpeg 300w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/12/na-koje-sve-nacine-alkohol-unistava-brak-768x403.jpeg 768w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/12/na-koje-sve-nacine-alkohol-unistava-brak-705x370.jpeg 705w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/12/na-koje-sve-nacine-alkohol-unistava-brak-450x236.jpeg 450w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/12/na-koje-sve-nacine-alkohol-unistava-brak-600x315.jpeg 600w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/12/na-koje-sve-nacine-alkohol-unistava-brak.jpeg 1200w" sizes="auto, (max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><div dir="auto">Pozdravljeni!</div>
<div dir="auto">Iščem predlog za dobrega <strong>terapevta</strong> za prijatelja, ki se vdaja alkoholu. Sam se (enkrat bolj, drugič manj) zaveda, da ima težave z alkoholom. Vendar hkrati priznava, da tako utaplja svoje tegobe. Zaradi težkega otroštva in poniževalnega odnosa staršev ima izjemno porušeno samopodobo. Sicer je dobričina, marljiv in zelo družaben, a navznotraj izjemno samokritičen, obremenjen in zaskrbljen. Težko izraža svoje težave, saj je vzgojen, da moški ne jamrajo, a ko se odpre, kar bruha iz njega. Od mene pogosto sliši dobre besede, a si želim, da bi mu tudi strokovnjak pomagal poiskati pravo pot samospoštovanja in vere vase, da bo začel verjet, da je vreden.</div>
<div dir="auto">Hvala za predloge!</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">___________________________________________________________________________________________________________________________________</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xdj266r">
<div dir="auto">Pozdravljeni, kontakte naših terapevtov najdete TUKAJ. Sicer s to temo delamo vsi ZDT terapevti, morda več <a class="x1i10hfl xjbqb8w x6umtig x1b1mbwd xaqea5y xav7gou x9f619 x1ypdohk xt0psk2 xe8uvvx xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r xexx8yu x4uap5 x18d9i69 xkhd6sd x16tdsg8 x1hl2dhg xggy1nq x1a2a7pz xt0b8zv xzsf02u x1s688f" tabindex="0" role="link" href="https://www.facebook.com/groups/1710831152467956/user/100063511152990/?__cft__[0]=AZUCAToY2_ua42VL4aHu3lV2s0hJeXj8p6MOsP-AbvD0nNHR3IMuUBpg1Py-UYBXVbM-Lh1JgHWKS6m304MXuwf6wAV9aXN9zd8-sUqOd37xhq4-bWQIEnR-8xkk67cBgl9y-eX_H30snOJ1Uyyh9K_S2brqdHakW5XtPCIPCwDc4g&amp;__tn__=R]-R"><span class="xt0psk2">Andreja Tasič, zakonska in družinska terapija</span></a>, pa tudi pri nas na <a class="x1i10hfl xjbqb8w x6umtig x1b1mbwd xaqea5y xav7gou x9f619 x1ypdohk xt0psk2 xe8uvvx xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r xexx8yu x4uap5 x18d9i69 xkhd6sd x16tdsg8 x1hl2dhg xggy1nq x1a2a7pz xt0b8zv xzsf02u x1s688f" tabindex="0" role="link" href="https://www.facebook.com/druzinskaterapija.vitabona/?__cft__[0]=AZUCAToY2_ua42VL4aHu3lV2s0hJeXj8p6MOsP-AbvD0nNHR3IMuUBpg1Py-UYBXVbM-Lh1JgHWKS6m304MXuwf6wAV9aXN9zd8-sUqOd37xhq4-bWQIEnR-8xkk67cBgl9y-eX_H30snOJ1Uyyh9K_S2brqdHakW5XtPCIPCwDc4g&amp;__tn__=R]-R"><span class="xt0psk2">Druzinska terapija &#8211; Vita Bona</span></a>.</div>
<div dir="auto">.</div>
</div>
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s">
<h4 dir="auto">Sicer pa se mi zdi pomembno, da gospod poišče pomoč sam.</h4>
<div dir="auto">.</div>
<div dir="auto">Namreč dokler boste vi urejali <strong>terapevta</strong> in morda se kaj drugega, ga lahko to drzi v tej odvisniski poziciji in še ne rabi zares poskrbeti zase &#8211; žal je pri zasvojenostih pri mnogih tako, da <strong>pomoč</strong> sami poiščejo šele takrat, ko je že prepozno in so izgubili že veliko odnosov.</div>
<div dir="auto">Nujno ob terapevtskem zdravljenju priporočamo tudi AA skupine, ki jih najdete marsikje v Sloveniji.</div>
<div dir="auto">Srčno upam, da se za pomoč odloči tudi gospod, ne le vi.</div>
<div dir="auto">Srečno obema!</div>
</div>
</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Komentar je zapisala <strong>družinska terapevtka</strong> Katja K. Knez Steinbuch.</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">____________________________________________________________________________________________________________________________________</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xdj266r">
<div dir="auto">Spoštovani,</div>
</div>
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s">
<div dir="auto">vidi se, da vam ni lahko, saj gre za vašega prijatelja, hkrati pa pravite, da imate tudi že sami s tem izkušnje v primarni družini in res dobro veste, kako je trpeti zaradi težav z alkoholom. Dostikrat bi želeli za najbližje, da jim lahko nekako pomagamo, omilimo njihovo stisko, čutimo, da trpijo, in se potem počutimo tudi nemočne, ko zares ne želijo sprejeti naše pomoči … Včasih bi najraje kar obupali …</div>
<div dir="auto">.</div>
<h4 dir="auto">Morda se vam čisto na čustveni ravni pojavljajo enaki občutki kot takrat v družini, ko ste videli, da je nekdo imel težave zaradi alkohola, pa ste bili čisto nemočni, ker se morda ni dalo kaj zares spremeniti ali vas pa druga stran ni poslušala.</h4>
<div dir="auto">.</div>
<div dir="auto">In zdaj se zgodba morda ponavlja … Za drugega, ki ga imamo radi, želimo le najlepše, grozljiv pa je lahko občutek, ko vidiš pred seboj človeka, ki ga imaš neizmerno rad in pred tvojimi očmi propada …</div>
</div>
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s">
<div dir="auto">Tako kot pa je bilo že omenjeno, pa se ne da veliko narediti oziroma spremeniti, če on ne bo sprejel odgovornosti za svoje življenje in poskušal nekaj tudi spremeniti glede svojih težav z alkoholom. Na <strong>terapevtskih</strong> srečanjih, ki jih izvajam, sem tudi že doživel, da včasih ena stran postavi drugi ultimat: ali boš prenehal s pijačo ali pa grem, ker tako ne morem več živeti, ker trpiva oba zaradi tvoje odvisnosti. Seveda je to skrajni primer in morda ne velja za vas … Vendar včasih enostavno ni druge možnosti in veliko zakonov se je tudi tako uredilo. Seveda pa je pri vas tudi drugače, ker gre za vašega prijatelja.</div>
</div>
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s">
<div dir="auto">Na strani<a href="https://zdt.si/nasi-clani/"> ZDT</a> boste našli <strong>terapevte</strong>, ki delujemo po relacijsko <strong>terapevtski</strong> metodi. Navsezadnje včasih na <strong>terapijo</strong> gredo tudi prijatelji skupaj, če ena stran potrebuje podporo druge strani, saj jo je biti sama preveč strah ali sram …</div>
<div dir="auto"></div>
</div>
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s">
<div dir="auto">Vse dobro vam želim,</div>
</div>
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s">
<div dir="auto">Zmago Švajncer Vrečko, <strong>zakonski in družinski terapevt</strong> stažist.</div>
</div>
</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Najdete nas tudi na Facebooku in <a href="https://www.instagram.com/druzinskaterapijavitabona/">Instgramu.</a></div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Podoben članek lahko preberete <a href="https://druzinska-terapija.com/alkoholik/">TUKAJ.</a></div>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/vdaja-se-alkoholu/">Iščem dobrega terapevta za prijatelja, ki se vdaja alkoholu: Svetovanje</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/vdaja-se-alkoholu/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Kako vrniti spolnost ? Svetovanje za pare</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/spolnosti-se-ni/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=spolnosti-se-ni</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/spolnosti-se-ni/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 30 Aug 2021 14:40:33 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
		<category><![CDATA[dober družinski terapevt]]></category>
		<category><![CDATA[družinska terapevtka]]></category>
		<category><![CDATA[intima]]></category>
		<category><![CDATA[kako vrniti spolnost]]></category>
		<category><![CDATA[komunikacija]]></category>
		<category><![CDATA[partnerska terapija]]></category>
		<category><![CDATA[partnerstvo]]></category>
		<category><![CDATA[pomoč]]></category>
		<category><![CDATA[pomoč v stiski]]></category>
		<category><![CDATA[pornografija]]></category>
		<category><![CDATA[spolna zloraba]]></category>
		<category><![CDATA[spolne zlorabe]]></category>
		<category><![CDATA[spolni odnosi]]></category>
		<category><![CDATA[spolnost]]></category>
		<category><![CDATA[sram]]></category>
		<category><![CDATA[strah pred intimo]]></category>
		<category><![CDATA[stres]]></category>
		<category><![CDATA[težave v spolnosti]]></category>
		<category><![CDATA[travmatični porod]]></category>
		<category><![CDATA[zloraba]]></category>
		<category><![CDATA[zlorabe]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://druzinska-terapija.com/?p=1445</guid>

					<description><![CDATA[<img width="480" height="480" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/shutterstock-227632612-candid-milanmarkovic78-1486054687.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/shutterstock-227632612-candid-milanmarkovic78-1486054687.jpg 480w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/shutterstock-227632612-candid-milanmarkovic78-1486054687-300x300.jpg 300w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/shutterstock-227632612-candid-milanmarkovic78-1486054687-100x100.jpg 100w" sizes="auto, (max-width: 480px) 100vw, 480px" /><p>Vprašanje: S partnerjem sva skupaj 8 let. Pred nosečnostjo sva bila relativno spolno aktivna. Večinoma je partner predlagal, jaz pa sem sledila. Imava 15 mesečno punčko. Nosečnost je bila stresna in rizična. Zato spolnosti nisva prakticirala. Nekaj mesecev po porodu je partner več krat dal pobudo za spolnost, jaz pa nisem bila za spolnost, zato [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/spolnosti-se-ni/">Kako vrniti spolnost ? Svetovanje za pare</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="480" height="480" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/shutterstock-227632612-candid-milanmarkovic78-1486054687.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/shutterstock-227632612-candid-milanmarkovic78-1486054687.jpg 480w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/shutterstock-227632612-candid-milanmarkovic78-1486054687-300x300.jpg 300w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/shutterstock-227632612-candid-milanmarkovic78-1486054687-100x100.jpg 100w" sizes="auto, (max-width: 480px) 100vw, 480px" /><p>Vprašanje: S <strong>partnerjem</strong> sva skupaj 8 let. Pred nosečnostjo sva bila relativno <strong>spolno aktivna</strong>. Večinoma je <strong>partner</strong> predlagal, jaz pa sem sledila. Imava 15 mesečno punčko. Nosečnost je bila <strong>stresna</strong> in <strong>rizična</strong>. Zato <strong>spolnosti</strong> nisva prakticirala. Nekaj mesecev po porodu je <strong>partner</strong> več krat dal pobudo za <strong>spolnost</strong>, jaz pa nisem bila za <strong>spolnost</strong>, zato je tudi on prenehal s pobudami. S <strong>spolnostjo</strong> sem se seznanila dokaj pozno. Doma je bila <strong>spolnost</strong> tabu. Recimo, da vem, kaj si želim, le <strong>sram</strong> me je to izraziti naglas. <strong>Partner</strong> pravi, da sva cimra, da ni <strong>spontanosti</strong>, da ne vidim <strong>njegovih potreb</strong>. Kako pripeljati <strong>spolnost</strong> nazaj? Kako si <strong>spolnosti</strong> sploh želeti in jo deliti s <strong>partnerjem</strong>? Ali se da kje izmeriti libido?</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Ko sem začela s prebiranjem vaše zgodbe, sem pomislila, da opisujete dokaj klasično stanje po prihodu otročka. Res veliko mladih staršev se sooča s spremembami v <strong>partnerstvu</strong> in prav konkretno tud s spremembami v <strong>spolnosti</strong>. Npr v primeru <strong>stresne nosečnosti</strong> ali pa <strong>težkega travmatičnega poroda</strong>, želja po <strong>spolnosti</strong> lahko še bolj izgine. Tudi dolga okrevanja, navadno vplivajo na padec želje po tovrstni <strong>povezanosti</strong>. Da ne omenjamo izčrpanosti, refokusa iz 2 na 3 ipd. Vse močno zaznamuje mlade starše do te mere, da jih veliko poišče <strong>pomoč</strong> prav zato. V tem ni prav nič <strong>sramotnega</strong>, je pa veliko razumljivega.</p>
<p>&nbsp;</p>
<blockquote>
<h4>V naslednjem delu vašega sestavka pa sem opazila, da se soočate s tem, da ne izrazite svojih želja.</h4>
</blockquote>
<p>&nbsp;</p>
<p>Od vseh mi izstopa beseda nerodno, ki nakaze na <strong>občutek sramu</strong>, ki ga omenjate. Kot da bi vas v resnici nazaj držal se najbolj ta <strong>občutek</strong>.  <strong>Sram</strong> je sicer odlična varovalka, ki varuje našo <strong>intimo</strong>. Je pa hkrati v <strong>spolnosti</strong> lahko največja ovira k temu, da jo lahko sploh začutimo. Če smo <strong>osramočeni</strong> in v krču, kaj si bo o nas mislil <strong>partner</strong>, se tudi telo ne zmore <strong>predati</strong>, <strong>sprostiti</strong>. Ta “predaja” je za ženske ključnega pomena: da se zave sebe, da lahko <strong>začuti</strong> svoje telo, kaj ji paše, kdaj se vzburi, kakšen dotik jo zbudi in, da v vse to spusti moškega. Če se v to vmešata <strong>strah in sram</strong>, je prisluhniti sebi in <strong>zaupati drugemu</strong>, res težko.</p>
<p>V bistvu ste kar odlično povezali stvari: če je <strong>spolnost</strong> doma bila <strong>tabuizirana</strong> (in tako posredno osramočena), če niste imeli nikogar, ki vam karkoli pojasnil, sovrstniki pa najbrž podobno, ste bili v tem čisto sami. Težko je potem v to osamljenost koga spustiti. Če ste kot zgodnja najstnica našli <strong>pornografsko videokaseto</strong>, ste bili za povrh vsega se neprimerno soočeni s <strong>spolnostjo</strong>, čeprav nenamensko (kar pa nekateri avtorji uvrščajo celo pod pojem <a href="https://druzinska-terapija.com/posili-me-spolna-zloraba-ni-igra-dveh/"><strong>spolne zlorabe</strong></a>!!).</p>
<blockquote>
<h4><strong>Ne vem, kako zmedeno, osramočeno in samo ste se počutili takrat. </strong></h4>
</blockquote>
<p>Kot, da so zmanjali starši, ki jih ne bi bilo <strong>sram</strong> in ne bi zmrznili, ampak vsaj kaj spregovorili. To je v današnjem času nujno in vedno vse starše spodbujam, da do 10. leta otrokove starosti direktno spregovorijo o <strong>spolnosti</strong> in <strong>spolnih odnosih</strong>. V izogib <strong>tabujem, zlorabam in sramu.</strong></p>
<p>Morda pa lahko naredite eno vajo. Če pomislite na tisto mlado razvijajočo se najstnico, koliko si je želela vsaj od koga slišat, da je <strong>spolnost</strong> dobra, čudovita in ena najlepših povezanosti med dvema?</p>
<h4><strong> Da je to nekaj svetega, da je njeno telo sveto in tako genialno ustvarjeno in namenjeno da zaživi na polno?</strong></h4>
<p>Predvsem ta del, da bi ji kdo dal dovoljenje, da je raziskovanje<a href="https://druzinska-terapija.com/kako-naj-se-uskladiva-v-spolnosti-on-a-bi-vec-meni-pa-ni/"> <strong>spolnosti</strong> </a>med dvema nekaj najlepšega in normalnega.</p>
<p>In da četudi čuti zdaj še <strong>sram</strong>, je čisto ok&#8230;.in da se bo sčasoma zmanjšal. Kako bi se počutila ta punca, če bi ji nekdo vse to direktno naglas povedal? Bi ji bilo kasneje kaj manj <strong>nerodno</strong> raziskovati v <strong>spolnosti</strong>?</p>
<p>Če se vrnem nazaj k vam, zdaj pravite, da ste šele s sedanjim <strong>partnerjem</strong> zares uživali. <strong>Spolnost</strong> pri 25ih za vas in ta svet deluje najbrž zelo pozno, če pa pomislimo na to, kdaj so npr naši možgani zares zrelejši je to ravno to leto. Tako, da je povsem ok tudi to glede let. In predvsem razumljivo, če ste bili pač sramežljivi. Najbrž pa ste želeli drugače in tudi zdaj želite drugače. To, da o tem upate razmišljati je že dober znak. Pomeni, da imate malo “poln kufer”<strong> sramu</strong>..in da ga želite razrešiti. In ja, imam dobro novico, to se na <strong>partnerskih terapijah </strong>da .</p>
<p>Glede libida se &#8211; libido je v resnici precej prozna stvar, veste. Nanj vplivajo tako naše predhodne <strong>spolne izkušnje</strong>, <strong>zlorabe</strong>, bolezni, starost, družbene norme in stanje doma&#8230; če damo vse to stran, ga ista oseba lahko čuti zelo močno, v drugi situaciji pa nič. Tako da se libida načeloma ne meri, ne obstaja numeričnih opcij. Navadno ga povezujejo s hormoni in moškim izmerijo testosteron, ženskam pa estrogen. Ampak hormoni so zelo spremenljiva zadeva, tako da ima moški navadno zjutraj povišanega, zvečer pa ne. Samo za občutek. Ampak vi ste že povedali, kaj je močno vplivalo na vas libido: izkušnje od doma in <strong>sram</strong>, povezan s tem. Vse to pa je razrešljivo&#8230;</p>
<p>&nbsp;</p>
<blockquote>
<h4><strong>Sram in strah razrešite tako, da se vanj vržete. Ne pomeni v smislu spolnosti, ampak samo ta del, da si drznete narediti kaj drugače, upate sebe pokazati v dobri in “slabši” luči, pokazati partnerju del, ki ga skrivate, dovoliti si narediti kaj norega. Najprej začnita s tem.</strong></h4>
</blockquote>
<p>&nbsp;</p>
<p>Ko boste začeli sprejemati tudi “nore” dele sebe, boste lažje <strong>prisluhniti svojemu telesu</strong>. Najdita <strong>intimo</strong> v malih stvareh: dotikih, poljubih, masažah&#8230;. In dajte si dovoljenje, da o tem, kar vam paše, jasno in direktno spregovorite s <strong>partnerjem</strong>. Mislim, da se bo tega samo razveselil, pa četudi bo za začetek ostalo samo pri <a href="https://druzinska-terapija.com/komunikacija-med-partnerjema/"><strong>komunikaciji</strong>.</a></p>
<p>Edino en vidik bi se opozorila: ni vam tega treba delati zaradi <strong>partnerja</strong>. To si zaslužite v prvi vrsti <strong>zaradi sebe</strong>, potem pa tudi <strong>vajin odnos</strong>. Dokler pa ne razrešite tega dela, pa je dobro če <strong>partnerju</strong> zaupate, da imata očitno drugačne dosedanje izkušnje in da naj zdrži z vašimi. Najbolj toplo pa vama svetujem <strong>partnersko terapijo,</strong> res dobrodošla &#8211; vam zaupam, da je na teh <strong>terapijah </strong>veliko težav v <strong>spolnosti</strong> in da jih veliko tudi mine. V vmesnem času pa morda naredite čim več vaj/vizualizacij, s katerimi daste dovoljenje že mlajši verziji sebe, da lahko uživa in raziskuje v <strong>spolnosti</strong>. Ko si boste dovolili to začutiti, si boste postopoma tudi dali dovoljenje, da se s <strong>partnerjem</strong> začutita v vseh željah. Pa četudi bi bile cisto nenavadne, ali pa dolgočasne, ali pa odbite, samo vase. Naj bodo, ker so vaše, in so dragocene za oba.</p>
<p>Srečno obema!</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Komentar je napisala <a href="https://druzinska-terapija.com/terapije/"><strong>družinska terapevtka</strong></a> Katja K Knez Steinbuch.</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/spolnosti-se-ni/">Kako vrniti spolnost ? Svetovanje za pare</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/spolnosti-se-ni/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Kaj dolgujem staršem? Svetovanje</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/spolne-zlorabe/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=spolne-zlorabe</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/spolne-zlorabe/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 30 Aug 2021 14:22:06 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
		<category><![CDATA[bolečina]]></category>
		<category><![CDATA[celostna obravnava]]></category>
		<category><![CDATA[čustva]]></category>
		<category><![CDATA[družinska terapija]]></category>
		<category><![CDATA[fizična bolečina]]></category>
		<category><![CDATA[intuicija]]></category>
		<category><![CDATA[krivda]]></category>
		<category><![CDATA[narcisizem]]></category>
		<category><![CDATA[nezaupanje]]></category>
		<category><![CDATA[odgovornost]]></category>
		<category><![CDATA[rane]]></category>
		<category><![CDATA[sočutno partnerstvo]]></category>
		<category><![CDATA[spoštovanje]]></category>
		<category><![CDATA[sram]]></category>
		<category><![CDATA[strokovnjaki]]></category>
		<category><![CDATA[terapija]]></category>
		<category><![CDATA[travme]]></category>
		<category><![CDATA[varnost]]></category>
		<category><![CDATA[vzorci]]></category>
		<category><![CDATA[zaupanje]]></category>
		<category><![CDATA[zlorabe]]></category>
		<category><![CDATA[zlorabe v otroštvu]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://druzinska-terapija.com/?p=1440</guid>

					<description><![CDATA[<img width="1030" height="687" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/Personal-Relationships-at-Work-Webinar-HR-Solutions-s.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/Personal-Relationships-at-Work-Webinar-HR-Solutions-s.jpg 1084w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/Personal-Relationships-at-Work-Webinar-HR-Solutions-s-600x400.jpg 600w" sizes="auto, (max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><p>Vprašanje:  Moje življenje je bilo psihološko zelo naporno, odrasla sem v na videz krasni družini, ki pa je bila vse prej kot to. Bila sem &#8221;grešni kozel&#8221; družine z narcističnimi motnjami. Med mojim 12-14 letom, se je oče veliko krat prišel &#8221;pocrkljat&#8221; k meni, čeprav sem jasno povedala, da si tega ne želim. Takrat je [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/spolne-zlorabe/">Kaj dolgujem staršem? Svetovanje</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="1030" height="687" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/Personal-Relationships-at-Work-Webinar-HR-Solutions-s.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/Personal-Relationships-at-Work-Webinar-HR-Solutions-s.jpg 1084w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/06/Personal-Relationships-at-Work-Webinar-HR-Solutions-s-600x400.jpg 600w" sizes="auto, (max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><p>Vprašanje:  Moje življenje je bilo <strong>psihološko</strong> zelo naporno, odrasla sem v na videz krasni <strong>družini</strong>, ki pa je bila vse prej kot to. Bila sem &#8221;grešni kozel&#8221; <strong>družine</strong> z <strong>narcističnimi motnjami</strong>. Med mojim 12-14 letom, se je oče veliko krat prišel &#8221;<strong>pocrkljat</strong>&#8221; k meni, čeprav sem jasno povedala, da si tega ne želim. Takrat je sledila <strong>užaljenost</strong> in <strong>obtožbe</strong> z <strong>&#8221;nehvaležnimi otroci&#8221;</strong>. Ko sem šla <strong>čez sebe</strong> in to dovolila,  me je zelo odkrito otipaval (<strong>spolne zlorabe</strong>) in govoril grozne stvari. Pri teh letih sem želela storiti <strong>samomor</strong>. V tem času sem svoji mami več krat izpovedala svoje <strong>samomorilske misli</strong>, takrat mi je rekla; <strong>A tako, ubiti se želiš?</strong> Ti pomagam, ti prinesem nož, da se zabodeš?</p>
<h4>Tudi za <strong>spolne zlorabe</strong> sem se opogumila povedati mami. Seveda mi ni verjela in rekla, da se bomo o tem še &#8221;pogovorili&#8221;. Tega nisem želela, bilo mi je preveč <strong>nerodno</strong>, in navsezadnje bi bila jaz tista, ki laže.</h4>
<p>Odločila sem se nadaljevati študij in <strong>starši</strong> so me podprli (saj so si tega oni želeli bolj kot jaz). V tem letu sem ugotovila kaj vse je v mojem <strong>otroštvu</strong> šlo narobe, ugotovila sem zakaj v <strong>odnosih</strong> tako delujem, pričela sem z <strong>osebno rastjo</strong> in <strong>iskanjem sebe</strong>. Od <strong>staršev</strong> sem se <strong>čustveno izolirala</strong> in ne dovolim jim več, da me <strong>prizadenejo</strong>, vseeno pa me bombardirajo s tem, da &#8221;sem jaz njihova naložba in zahtevajo, da se denar, ki so ga v mene vlagali, nekje pokaže&#8221;. Torej, da me niso <strong>financirali zastonj.</strong></p>
<h4> Postavila sem <strong>meje</strong>, rekla sem, da NE morem tega dokončat zdaj, ker se želim preživljati sama, a tega nihče ne razume zaradi dobre <strong>finančne situacije</strong>, ki jo premoreta <strong>starša</strong>.</h4>
<p>V sebi čutim, da ves vame vložen denar, ne more odplačati storjenih <strong>čustvenih</strong> <strong>travm</strong> in težav, čeprav vem, da sta ravnala, kot sta najbolje znala. Do <strong>staršev</strong> sicer ne <strong>čutim</strong> nikakršne naklonjenosti. Kako bi se vi spopadli z mojo situacijo glede študija/dolga? Denarja ne želita sprejeti. Kako pridobiti tisti <strong>instinkt</strong>, na katerega se lahko zanesemo? <strong>Kako najti sebe?</strong> V bistvu sem po vseh teh letih z veliko literature precej napredovala in precej srečnejša, vendar ko se znajdem na takšnih &#8221;subjektivnih&#8221; razpotjih, mi je enostavno zelo težko narediti <strong>pravo</strong> in<strong> avtentično odločitev</strong>.</p>
<p>___________________________________________________________________________________________________________________________</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Pozdravljeni, vas imam v spominu že iz <strong>sočutnega partnerstva</strong>   iz moje strani samo <strong>spoštovanje</strong> in poklon. Vsakič, ko na <strong>terapijah</strong> slišim taksne zgodbe (in žal jih res ni malo), me <strong>fizično preseka </strong>in kar pomaga je to, da grem s klienti v <strong>čustveno predelavo dogodkov</strong>. Kar meni ostaja pri vas &#8211; pa vem že racionalno iz tega, ker omenjate<a href="https://druzinska-terapija.com/konflikti-v-partnerstvu-narcis/"><strong> narcisizem</strong></a> &#8211; je to, da je čutiti <strong><a href="https://druzinska-terapija.com/odrasli-otroci-alkoholikov/">krivdo</a> in sram</strong>, ki nista vasi. V <strong>terapiji</strong> bi se osredotočili na ta del in <strong>vizualizacije</strong>, v katerih bi tolažili majhno punčko in hkrati vračale te <strong>občutke </strong>staršem. Tako se počasi, počasi pride tudi do pojma <strong>odpuščanja</strong> (pustiti njim njihove občutke), po katerem se lažje diha&#8230; plus glede na te <strong>močne vzorce</strong> bi šla preveriti še generacije nazaj&#8230;</p>
<p>Torej&#8230;</p>
<p>&nbsp;</p>
<blockquote>
<h4><strong>Glede študija ste svobodni, da naredite točno tako, kot želite. Staršem NE dolgujete ničesar, kvečjemu oni vam.</strong></h4>
</blockquote>
<p>&nbsp;</p>
<p>Pa ne vem, če bodo lahko kdaj prevzeli <strong>svojo odgovornost</strong>, žal.</p>
<p>Glede tega kako najti sebe, bom iskrena. Močno, močno verjamem, da nas tako <strong>globoke zlorabe</strong> zaznamujejo celostno in da si zaslužimo potem<strong>, celostno obravnavo</strong>. Torej, to da berete, je odlično. Tako končno spoznavate, kaj vse je bilo narobe. To, da si puščate <strong>čutiti</strong> je super. <strong>Čustvena predelava</strong> je drug nivo, ki ga ob <strong>zlorabah</strong> nujno priporočam, <strong>ob strokovnjaku</strong>.</p>
<h4>Tretji nivo je zame <strong>duhovne narave</strong> &#8211; pri tem ne mislim kakšnih religij/energij ali ezoterike- pač pa vse to, kar je zapisno v nas, pa sploh ne vemo, preko prejšnjih generacij, in na različne načine.</h4>
<p>Predlagam vam torej, da še naprej berete, najdete osebe, katerim zaupate in z njimi predelujete <strong>bolečine</strong>, hkrati pa najdete <strong>strokovnjaka</strong>, ki mu boste lahko <strong>zaupali</strong> in šli skozi vse <strong>vaše rane</strong>.</p>
<p>In bo počasi, počasi lažje.</p>
<p>Vse dobro vam želim in navijam, da kmalu <strong>najdete sebe</strong>, tako kot si želite. Malo ste se kljub vsemu pa že     srečno!</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Komentar je zapisala <a href="https://druzinska-terapija.com/terapije/"><strong>družinska terapevtka</strong></a> Katja K. Knez Steinbuch</p>
<p>_______________________________________________________________________________________________________________________</p>
<p>Pozdravljeni, rada bi dodala samo še tole. Kot ste zapisali lahko vidim, da ste vse storili sami. Sami ste se <strong>vzgojili</strong>, sami začutili, da ni prav to kar se vam dogajam , sami ste našli knjige in se pričeli iskati in <strong>sami</strong> <strong>postavili mejo</strong>. Res ni treba, da ste za vse sami.</p>
<p>&nbsp;</p>
<blockquote>
<h4><strong>Veliko je tudi dobrih ljudi, ki so vam lahko v oporo. </strong></h4>
</blockquote>
<p>&nbsp;</p>
<p>Naj bodo to dobri prijatelji, <strong>partner</strong> ali pa <strong>terapevt</strong> (lahko tudi online). Od dobrem<strong> terapevtu</strong> se boste vsekakor naučili zaupati, hkrati pa boste hitreje in globlje predelali <strong>travme</strong> iz svojega otroštva. Dovolite si sprejeti nekoga, ki vam bo v tem procesu <strong>varna</strong> točka.  Ker take <strong>rane in zlorabe</strong>, kot ste jih opisali, vas bodo zaznamovale za vedno in se bodo prebujale ob najrazličnejših priložnostih. Vsekakor vam predlagam, da najdete sistem kako se spopasti z travmami, ko bodo prišle na plan. In s pomočjo osebe, ki ji zaupate , bo vse skupaj dosti lažje.</p>
<h4>Ker ste postavili tudi vprašanje, kako se najti  in kako spet odkriti sebe, svojo <strong>intuicijo</strong>, vam priporočam v branje knjigo ; <strong>Urjenje intuicije</strong> ,ki jo je zapisala Laura Day.</h4>
<p>Vse dobro vam želim.</p>
<p>Komentar je zapisala Tadeja Čulek.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Najdete nas tudi na<a href="https://www.facebook.com/druzinskaterapija.vitabona"> Facebooku.</a></p>
<p>&nbsp;</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/spolne-zlorabe/">Kaj dolgujem staršem? Svetovanje</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/spolne-zlorabe/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Nemoč &#8211; primarna družina: Svetovanje</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/sram-nemoc/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=sram-nemoc</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/sram-nemoc/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Sun, 15 Aug 2021 19:10:37 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
		<category><![CDATA[družinska terapevtka]]></category>
		<category><![CDATA[jeza]]></category>
		<category><![CDATA[konflikt]]></category>
		<category><![CDATA[nemoč]]></category>
		<category><![CDATA[nesočutno]]></category>
		<category><![CDATA[odnos]]></category>
		<category><![CDATA[partner]]></category>
		<category><![CDATA[sočutno]]></category>
		<category><![CDATA[sram]]></category>
		<category><![CDATA[stiska]]></category>
		<category><![CDATA[stres]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://druzinska-terapija.com/?p=1500</guid>

					<description><![CDATA[<img width="800" height="419" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/mother-daughter-relationship.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="pogovor z mamo, pogovor s starši, odnos s starši, družinsko svetovanje, družinska terapija" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/mother-daughter-relationship.jpg 800w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/mother-daughter-relationship-600x314.jpg 600w" sizes="auto, (max-width: 800px) 100vw, 800px" /><p>Vprašanje: Kako biti sočuten do svoje mame?  Mama praznuje in si želi, da je vse po njeno in na grob način postavi mejo in me pred vsemi kritizira. &#160; Pozdravljena, tole je moralo biti pa za vas zelo težko. Praznovanja, prazniki in odhodi na dopust so eni takšni primeri dni, ki so načeloma zelo pričakovani, [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/sram-nemoc/">Nemoč &#8211; primarna družina: Svetovanje</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="800" height="419" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/mother-daughter-relationship.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="pogovor z mamo, pogovor s starši, odnos s starši, družinsko svetovanje, družinska terapija" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/mother-daughter-relationship.jpg 800w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/mother-daughter-relationship-600x314.jpg 600w" sizes="auto, (max-width: 800px) 100vw, 800px" /><p><strong>Vprašanje: Kako biti sočuten do svoje mame?  Mama praznuje in si želi, da je vse po njeno in na grob način postavi mejo in me pred vsemi kritizira.</strong></p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Pozdravljena, tole je moralo biti pa za vas zelo težko. Praznovanja, prazniki in odhodi na dopust so eni takšni primeri dni, ki so načeloma zelo pričakovani, a ravno zato nosijo s sabo res veliko <strong>stresa</strong> in napetosti. Kar pomeni za vse ljudi, da se <a href="https://druzinska-terapija.com/stiska-mama-bivsi-partner/"><strong>konflikti</strong></a> zgodijo hitreje kot sicer in da ljudje hitreje izrečejo besede, ki prizadanejo in jih v drugačnih okoliščinah sploh ne bi izrekli.  Pa vseeno, ob opisu vašega dogodka je res čutiti bes in <strong>jezo</strong>, pa prav eno odrezanost in <strong>nemoč</strong>. In glede na opis, vas je najbrž ravno to <strong>občutje</strong> peljalo v bes, ki ga omenjate.</p>
<h4>A v resnici je tole precej žalostno in kar hudo.</h4>
<p>Da vas sredi lepega dogodka odreže in postavi pred ultimat lastna mama, vi pa ostanete ob tem najbrž kar brez besede, le z enim kupom vprašajev, napetosti in <strong>nemoči</strong>, je huda <strong>stiska</strong> za vas. In vase telo ni zmoglo drugače kot it v bes, jasno. In v taki situaciji delovat <strong>sočutno</strong> je težko. Pa pustimo zdaj dejstva, da je mamino praznovanje (in da ji pripadajo njene želje) in da kakšne stvari in igre, na praznovanjih je treba omejiti (mogoče tudi ta poganjalček) &#8211; vse to namreč kar pade, ko mama postavi mejo <strong>nesočutno</strong>.</p>
<h4>In to boli, vedno.</h4>
<p>Prizadane pa najbolj ta občutek ultimata- ki zelo jasno pove, da se je <strong>čutila nemočno</strong> in da je tudi ona trčila na <strong>temo</strong>, ki je zanjo boleča. Morda je to <a href="https://druzinska-terapija.com/kaj-so-soodvisni-odnosi/"><strong>sram</strong></a>, morda je to <strong>nemoč</strong>, morda pa samo <strong>stres</strong>&#8230; To ve le ona. Zato bi bilo o tem dobro <strong>komunicirati</strong>. Najbrž ste taksne njene odzive že doživeli kdaj prej in zato danes bolijo še bolj. Če gre res za <strong>sram</strong> in skrb za druge, ne vem koliko je to (sicer z dobrim namenim in nezavedno) počela že prej in ji to ravno zato v sebi nekje celo malo zamerite. Ugibam&#8230; To namreč veste le vi.</p>
<p>&nbsp;</p>
<blockquote>
<h4><strong>Vsekakor taksni odzivi niso zaželjeni, niso prijetni in se vam upravičeno ne zdijo materinski.</strong></h4>
</blockquote>
<p>&nbsp;</p>
<p>A govorijo o njeni <strong>nemoči</strong>. Če bi zmogla, bi vam najbrž postavila mejo <strong>sočutno</strong>, ne pa na nek užaljen način. Ne vem, koliko tega imata res v<strong> odnosu</strong>, koliko pa je prinesel <strong>stres</strong>. Vsekakor je dobro, da si v takih trenutkih ostanite zvesti, zadihate in ugotovite kaj se je ravnokar zgodilo. To je težko, brez odmika. Včasih pomaga, da <strong>partner</strong> umiri otroka in vi odidete malo zadihat. In je to največje možno<strong> sočutje</strong> do vseh (vas, otroka in mame). Ko se vrnete, pa lahko otroku razložite, da vam je hudo, ampak da vase razmejitve niso enake drugim. Mami pa poveste, da razumete, da jo je tole razjezilo, ampak da si želite, da bi vam znala to povedati na bolj prijazen način. Ker si to seveda vsi zaslužite. Pa srečno se naprej.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Odgovor je napisala<a href="https://druzinska-terapija.com/terapije/"><strong> družinska terapevtka</strong></a> Katja K. Knez Steinbuch.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Najdete nas tudi na <a href="https://www.facebook.com/druzinskaterapija.vitabona">Facebooku.</a></p>
<p>&nbsp;</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/sram-nemoc/">Nemoč &#8211; primarna družina: Svetovanje</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/sram-nemoc/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Večletna nezvestoba &#8211; varanje: Svetovanje za partnerstvo</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/varajo/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=varajo</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/varajo/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 24 Jun 2021 17:40:47 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
		<category><![CDATA[anksioznost]]></category>
		<category><![CDATA[družinska terapija]]></category>
		<category><![CDATA[gnus]]></category>
		<category><![CDATA[individualna terapija]]></category>
		<category><![CDATA[konfliktov]]></category>
		<category><![CDATA[nasvet]]></category>
		<category><![CDATA[občutki]]></category>
		<category><![CDATA[obup]]></category>
		<category><![CDATA[odnos]]></category>
		<category><![CDATA[partnerska terapija]]></category>
		<category><![CDATA[partnerski odnosi]]></category>
		<category><![CDATA[partnerstvo]]></category>
		<category><![CDATA[pomoč]]></category>
		<category><![CDATA[primarna družina]]></category>
		<category><![CDATA[spolna odvisnost]]></category>
		<category><![CDATA[sram]]></category>
		<category><![CDATA[stiska]]></category>
		<category><![CDATA[terapija]]></category>
		<category><![CDATA[vara]]></category>
		<category><![CDATA[varanje]]></category>
		<category><![CDATA[zdravljenje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://druzinska-terapija.com/?p=1378</guid>

					<description><![CDATA[<img width="1000" height="667" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/05/Shift-workspaces-corona-bannock-coworking-office-space.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/05/Shift-workspaces-corona-bannock-coworking-office-space.jpg 1000w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/05/Shift-workspaces-corona-bannock-coworking-office-space-600x400.jpg 600w" sizes="auto, (max-width: 1000px) 100vw, 1000px" /><p>Vprašanje: S partnerjem sva skupaj 11 let. Že več krat sem ga zalotila, da me vara. Z eno žensko, me je varal cela 4 leta. Bil je kak dan tišine, a vse sem oprostila, saj ko sva bila skupaj, sva se imela zelo lepo in upala, da bo boljše. Spet sem našla ljubezensko sporočilo ene [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/varajo/">Večletna nezvestoba &#8211; varanje: Svetovanje za partnerstvo</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="1000" height="667" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/05/Shift-workspaces-corona-bannock-coworking-office-space.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/05/Shift-workspaces-corona-bannock-coworking-office-space.jpg 1000w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/05/Shift-workspaces-corona-bannock-coworking-office-space-600x400.jpg 600w" sizes="auto, (max-width: 1000px) 100vw, 1000px" /><p>Vprašanje: S <strong>partnerjem</strong> sva skupaj 11 let. Že več krat sem ga zalotila, da me <strong>vara</strong>. Z eno žensko, me je <strong>varal</strong> cela 4 leta. Bil je kak dan tišine, a vse sem <strong>oprostila</strong>, saj ko sva bila skupaj, sva se imela zelo lepo in upala, da bo boljše. Spet sem našla<strong> ljubezensko sporočilo</strong> ene ženske na njegovem telefonu. Zakaj moški <strong>varajo</strong>? V <strong>stiski</strong> sem, ne vem kaj storiti?</p>
<p>_____________________________________________________________________________________________________________________</p>
<p>Odgovor</p>
<p>Hvala za vašo iskrenost. Morda je prišel vaš čas, da si dovolite biti povsem<strong> iskreni sami s sabo</strong>, da razmislite, kaj točno dobite v <strong>odnosu</strong>, kaj vam je sprejemljivo in kaj ne. Predvsem pa , zakaj je temu tako in zakaj sprejemate, npr. <strong>varanje</strong>.</p>
<p>V zameno za katere <strong>občutke</strong>?  Ko boste vedeli odgovore, boste lahko ukrepali in <strong>ne dovoljevali</strong> več taksnega vedenja.</p>
<h4>Zelo žal mi je, da se soočate s taksno izkušnjo.</h4>
<p>Verjamem, da vam prebuja veliko vprašanj, dvomov in občutkov razočaranja, <strong>stiske,</strong>  žalosti in obupa. Ne vem, če bodo odgovori odnesli te <strong>občutke</strong>, upam pa, da vam bodo komentarji pomagali k temu, da razmislite, zakaj ste v taki <strong>kruti situaciji</strong>.</p>
<p><a href="https://druzinska-terapija.com/konflikti-v-partnerstvu-varanje/"><strong>Varanje</strong> </a>nima “spola” (zakaj nekateri <strong>moški varajo</strong>), <strong>varajo</strong> tudi ženske. Nekatere raziskave pravijo, da celo več. Razlogi za <strong>varanje</strong> so izjemno različni &#8211; navadno gre za lasten občutek praznine, manjka, lahko celo <strong>anksioznosti</strong> in <strong>pogrešanja adrenalin</strong>a. Velikokrat gre za pravo <strong>spolno zasvojenost</strong>. Takrat <strong>varanje</strong> vsebuje še <strong>patološko laganje</strong>, <strong>skrivanje</strong> in ogromno <strong>občutkov adrenalina</strong>, <strong>nemoči</strong>, hkrati pa <strong>sramu</strong> in pravega <strong>gnusa</strong>.</p>
<p>Koliko tega <strong>sramu</strong> in <strong>gnusa</strong> ostaja vam? Ko ga vaš <strong>partner</strong> ne vidi, ne razdela in ne naredi nič, razen ponavlja grozljive <strong>varajoče</strong> situacije. Čutiti je tudi vas <strong>obup</strong> ,<strong>stisko</strong>, <strong>razočaranje</strong> in predstavljam si, da vas te novice vedno prav <strong>podrejo</strong>, <strong>izčrpajo</strong> in <strong>razžalostijo</strong>. <strong>Varanje</strong> je tako boleče, kot da bi nam nekdo razparal celo telo. Toliko <strong>bolečine</strong>, se lahko vedno znova prebudi.</p>
<p>&nbsp;</p>
<blockquote>
<h4><strong>In kako to, da ste jo pripravljeni se naprej sprejemati? Čutiti je, kot da je vaše telo preživelo že toliko teh vojn, ko se najbrž v sebi bojujete kaj storiti in kako preživeti. V resnici je odgovor: NI VAM TEGA TREBA. Ne potrebujete varanja v življenju. Niti ne rabite ga odpuščati, če ga ne zmorete. Nikakor, namreč niste vi odgovorni in krivi za njegovo varanje. Ste pa odgovorni za svoje občutke in to, da jih zavarujete. Le vi sami imate to moč, da pri sebi nekaj spremenite.</strong></h4>
</blockquote>
<p>&nbsp;</p>
<p>Tudi v <strong>terapijah</strong> spodbujamo le reševanje primerov <strong>varanja</strong>, kjer se to zgodi na krajši rok, morda celo samo enkrat, ali pa kjer sta res oba <strong>partnerja </strong>pripravljena kaj spremeniti. Predvsem <strong>varajoči partner</strong> mora vstopiti v proces zdravljenja, pri <strong>spolni odvisnosti</strong> pa je nujno <strong>zdravljenje</strong> slednje. A v primerih <strong>kontinuiranega varanja</strong> tudi <strong>terapevti</strong> povemo klientom, da ste svobodni v odločitvi kaj storiti in da taksne <strong>terapije</strong> (tudi <strong>partnerske</strong>) navadno niso uspešne. Predvsem zato, ker se druga oseba ni pripravljena, ali pa se ne zmore spremeniti&#8230; <strong>partnerske terapije</strong>, kjer varajoči <strong>partner</strong> ne prekine vseh kontaktov, ne izvajamo.</p>
<p>Najbrž boste tudi med komentarji v skupini (<a href="https://www.facebook.com/groups/1710831152467956/permalink/2179355762282157">TUKAJ)</a>  zaznali veliko <strong>jeze</strong> in <strong>ogorčenja</strong>.</p>
<h4>To se lahko zgodi v primerih, ko komentatorji posrkajo vašo <strong>jezo</strong>. In morda je ta trenutek čas, da res razmislite, kje je vaša <strong>jeza</strong>&#8230;.in zakaj ste pristali tu?</h4>
<p>Zakaj se bojite <strong>konfliktov</strong>, <strong>prepirov</strong>? (To sklepam, ko pravite, da je samo par dni tišine in potem stvari minejo&#8230;)</p>
<p>Kakšno <strong>vzdušje</strong> ste imeli glede tega doma?</p>
<p>So bili starši velikokrat v <strong>prepirih</strong>, ali pa ste že tam spremljali, kako je “boljše, če si tiho”?</p>
<p>Iz kje toliko <strong>strahu</strong>?</p>
<p>Kje je vaša jeza, da bi rekla <strong>partnerju</strong>: “Lej, imam te rada, ampak tole je preveč?”</p>
<p>Česa se pri tem <strong>bojite</strong>?</p>
<p>Njegovih <strong>reakcij</strong> ali <strong>lastnih občutkov</strong>?</p>
<p>In kako se <strong>počutite</strong>, kadar ste sami?</p>
<h4>Občutek je, kot da se bojite zapustiti zvezo&#8230; da se morda bojite biti sami.</h4>
<p>Ampak vi že ste najbolj <strong>sami</strong>, ravno ob gospodu. Če ne zmorete prekiniti takšnega <strong>odnosa</strong>, se morate vsaj zavarovati in nujno<strong> postaviti meje</strong>. Najbrž se boste morali prej srečati z lastnimi <strong>strahovi</strong> in <strong>občutji</strong> (<strong>strah</strong> pred samoto, <strong>strah</strong> pred prizadetostjo, <strong>strah</strong> pred praznino, <strong>strah</strong> pred občutkom nevrednosti&#8230;?) in najti tisto punčko, ki jo je nekdo nekoč uspel prepričati, da ni vredna. Pa je!</p>
<p><strong>Ko boste našli svojega notranjega otročka, ga pomirili, objeli &amp; dali tej punčki nežnost, vrednost, občutek da se sme jeziti, da je lahko ona, da se lahko pogleda v ogledalo in enkrat zažari&#8230; in se tudi skrega, razjezi, postavi mejo, ali pa celo gre. </strong></p>
<p>Da je lahko ona, sama, v dvoje, kakorkoli že &#8211; <strong>dostojanstvena</strong>, <strong>čudovita</strong>, in v predanem, <strong>varnem</strong> o<strong>dnosu</strong>. In da lahko naglas to zahteva, ali pa gre. In da je oboje ok. Vi boste ok. Samo najdite to malo punčko in ji dajte dovoljenje za <strong>jezo</strong>. Vredno je.</p>
<p>Toplo vam svetujem tudi <a href="https://druzinska-terapija.com/terapije/#tab-id-4"><strong>individualno terapijo</strong> </a>in branje literature o <strong>soodvisnih odnosih.</strong> Zmorete. Samo naprej!</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Odgovor je zapisala <strong>družinska terapevtka</strong> Katja K. Knez Steinbuch</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><b>____________________________________________________________________________________________________________</b></p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Če si vašo zgodbo predstavljate na platnu, kot film in ga ustavite v trenutku, ko izveste za afero.</p>
<p>Kako se <strong>počutite</strong>? <strong>Boli</strong>, da bi lahko jokali več dni skupaj, kajne?</p>
<p>Telo vam sporoča, da vas <strong>partner ne ceni, ne spoštuje in vas vedno znova rani.</strong> Zakaj je tako, bi moral sam ugotoviti s poglobljenim <strong>delom na sebi.</strong></p>
<h4>Vaša naloga je, da pri sebi ugotovite zakaj vse skupaj dovoljujete.</h4>
<p>Kakšne so vaše izkušnje z moškimi v preteklosti in kakšna prepričanja imate o nasprotnem spolu? Kje je vaša <strong>lastna vrednost</strong> in kaj se je zgodilo majhni deklici, da dovoli vedno znova ponižanja? Veliko vprašanj,<strong> veliko dela na sebi.</strong></p>
<p>Zmorete.</p>
<p>Odgovor je zapisala <strong>terapevtka</strong> Saša Golob</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><em>Podvprašanje:</em></p>
<p>Res je <strong>težka situacija</strong>. Odgovori so mi dali vedeti, <strong>naj ga zapustim</strong>. Nekaj krat sem ga že <strong>poskusila zapustiti,</strong> a mi je obljubljal vse najboljše. Verjetno ga je <strong>sram</strong> , pred drugimi pokazati nezvestobo. Hkrati pa me nekaj vleče nazaj, želim mu pomagati. In <strong>bojim</strong> se, da dobim <strong>enakega partnerja</strong>. Obiskala bom s<strong>trokovno pomoč</strong>, saj, če ga zapustim niti v novo zvezo ne bom upala.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Odgovor:  Vsekakor se strinjamo, da je najboljše, da poiščete <a href="https://druzinska-terapija.com/terapije/#tab-id-4"><strong>strokovno pomoč</strong></a>. Namreč potrebno je <strong>prekiniti</strong> ta začarani krog v katerem ste se znašli.</p>
<h4><strong>Stiska </strong>bo lahko velika, saj boste prekinili nekaj let trajajoč vzorec, ki ste ga bili vajeni (morda tudi iz primerne družine).</h4>
<p>Zato ker boste v povsem novi situaciji, se bo telo odzvalo s <strong>stisko</strong>, ki pa jo je najboljše zaupati, predelali s <strong>terapevtom</strong> in tako boste tudi spremenili <strong>vrednote</strong>, <strong>načela</strong> in sprejeli novo drugačnost, kot jo poznate in ste je vajeni sedaj.</p>
<p>&nbsp;</p>
<blockquote>
<h4><strong>Morate priti do spoznanja, da ste sama sebi lahko dovolj.  In morate se naučiti sprejeti, da ste vredna ljubezni, razumevanja, spoštovanja, sočutja in iskrenega odnosa. Vredni ste, vsega najboljšega. </strong></h4>
</blockquote>
<p>&nbsp;</p>
<p>Želimo, da boste speljali stvari tako, da bodo dobre za vas. Vsekakor pa svetujemo, da pred odhodom v nov <strong>partnerski odnos </strong>predelate vaše rane in si postavite meje, ki se jih dosledno držite.  In ne pozabiti, za vsakim dežjem posije sonce. Vse dobro na vaši poti.</p>
<p>Srečno.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/varajo/">Večletna nezvestoba &#8211; varanje: Svetovanje za partnerstvo</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/varajo/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Flirtanje: občasno gleda druge, je to normalno?</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/flirtanje-je-to-normalno/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=flirtanje-je-to-normalno</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/flirtanje-je-to-normalno/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 22 Nov 2018 03:33:07 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
		<category><![CDATA[flirtanje]]></category>
		<category><![CDATA[intima]]></category>
		<category><![CDATA[meje]]></category>
		<category><![CDATA[neljubljenost]]></category>
		<category><![CDATA[pogovor]]></category>
		<category><![CDATA[razmejitve]]></category>
		<category><![CDATA[senzibilnost]]></category>
		<category><![CDATA[sočutno partnerstvo]]></category>
		<category><![CDATA[sram]]></category>
		<category><![CDATA[strah]]></category>
		<category><![CDATA[varanje]]></category>
		<category><![CDATA[vrednost]]></category>
		<category><![CDATA[zamenjanost]]></category>
		<guid isPermaLink="false">http://druzinska-terapija.com/?p=794</guid>

					<description><![CDATA[<img width="849" height="565" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2018/11/flirtanje-pogledi.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="flirtanje, varanje, flirtanje z drugimi, partnerski nasvet" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2018/11/flirtanje-pogledi.jpg 849w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2018/11/flirtanje-pogledi-600x399.jpg 600w" sizes="auto, (max-width: 849px) 100vw, 849px" /><p>Vprašanje &#8211; partnerjevo flirtanje: Kadar sem s partnerjem  in gre mimo oprijeto oblečena ženska, se mu pogled ustavi na njeni zadnjici. To se zgodi tu in tam, pač, ko mu pot prekriža kakšna takšna. Sicer je on super človek in verjamem, da je zaupanja vreden. Saj ne vem, ali me to moti ali ne. Morda [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/flirtanje-je-to-normalno/">Flirtanje: občasno gleda druge, je to normalno?</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="849" height="565" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2018/11/flirtanje-pogledi.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="flirtanje, varanje, flirtanje z drugimi, partnerski nasvet" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2018/11/flirtanje-pogledi.jpg 849w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2018/11/flirtanje-pogledi-600x399.jpg 600w" sizes="auto, (max-width: 849px) 100vw, 849px" /><p><strong>Vprašanje &#8211; partnerjevo flirtanje: </strong>Kadar sem s partnerjem  in gre mimo oprijeto oblečena ženska, se mu pogled ustavi na njeni zadnjici. To se zgodi tu in tam, pač, ko mu pot prekriža kakšna takšna. Sicer je on super človek in verjamem, da je zaupanja vreden. Saj ne vem, ali me to moti ali ne. Morda me moti takrat, kadar sem sama bolj negotova in potem mi lahko &#8220;zaigra&#8221; v glavi. Kaj vi menite o tem?</p>
<p>Odgovor: Pozdravljeni. Znašli ste se v res neprijetni situaciji in si mislim, da vam zbuja veliko spraševanj, o sebi in partnerju. Kakorkoli že so pogledi in <strong>flirtanje partnerja</strong> v družbi sprejemljivi in razumljivi, pa je popolnoma razumljivo, da ste ob tem lahko tudi prizadeti. Sploh če sami ne doživljate istih pogledov in jih v resnici od partnerja kar malo pogrešate. Zato je tole vprašanje najprej <strong>vprašanje situacije med vama</strong>:se počutite v partnerstvu zaželjeno, opaženo in privlačno?</p>
<h2><strong>Flirtanje partnerja</strong> &#8211; ali je družbeno sprejemljivo obnašanje?</h2>
<p>Univerzalnega &#8220;pravilnega&#8221; odgovora na vaše vprašanje žal ni &#8211; v partnerstvu &#8220;pravila&#8221; določata le tista dva, ki sta v njem udeležena, mnenj drugih pa boste dobili veliko različnih. Ljudje imajo razmejitve postavljene precej različno, bistveno pa je, da se v tem lahko slišijo. Ni bolj ali manj pravega nasveta. Idealno je, da se v teh željah dva ujameta. Zelo pogosto se partnerstvu zgodi, da se najdeta dva, <strong>povezana na občutku sramu</strong>: npr. nekdo ga ne bo zaznaval in bo imel zelo ohlapne razmejitve in bo flirt nekaj vsakdanjega, drug pa bo na ta sram izjemno senzibilen in ga bo zmotil že navaden pogovor z drugimi. V takšnih primerih je ključno prepoznavanje, da sta oba na enem ekstremu, ki se ga je nujno zavedati, pa morda tudi predelati. Ne vem, ali je takšna tudi vajina dinamika, dejstvo pa je, da vas to moti. In ker so to <strong>vaši občutki</strong>, ki so poleg partnerjevih edini <strong>merodajni</strong>, imate pravico, da ste v njih slišani in tudi upoštevani. V takšnih primerih torej <strong>ne svetujemo ignoriranja občutkov</strong>, pač pa to, da se z njimi lahko soočite, jih v miru raziščite, prečutite in ko to naredite sami, tudi <strong>s partnerjem podelite</strong>.</p>
<h2><strong>Flirtanje partnerja</strong> &#8211; kakšne občutke dejansko vzbudi v vas?</h2>
<p>Če vas situacija spravlja v veliko stisko, je morda smiselno, da najprej v sebi razmislite, zakaj. Da upoštevate svoje občutke. Kaj vse se v vas v teh momentih prebudi? Je to občutek, da ste lahko hitro zamenjani, ali pa občutek, da niste pomembni, ali je občutek, da vas ne spoštuje? Ko boste ugotovili, kaj vas najbolj boli, boste lahko najprej pomirili sebe in nato morda bolj umirjeno (kot bi verjetno sicer) o tem spregovorili s partnerjem. Če je to rana, na katero ste tudi sicer malo bolj senzibilni, vas spodbujam, da najprej najdete <strong>stik s svojim notranjim otrokom</strong> pomirite tisto punčko, ki najbrž ni bila pomembna, spoštovana, ali pa opažena dovolj.</p>
<p>Glede na opis partnerja, verjamem, da bo ob priznanju tega, da so to izključno vaši občutki, lahko razumel in vas lažje slišal. Če bi težko slišal vašo bolečino, pa je smiselno, da tudi sicer ugotovita, koliko si zmoreta iskreno priti bližje drug k drugemu in kaj vaju morda ovira. Bistveno pa je, da je vajino partnerstvo kraj, kjer se lahko <strong>o intimi pogovarjata iskreno in neobremenjeno</strong>. Da lahko tudi vi vprašate partnerja, ali sploh ve, kaj naredi, ali vam s tem kaj sporoča, ali paje to avtomatika, ki se je sploh ne zaveda (in mu bo morda neprijetno ob spoznanju)&#8230; Ko se bosta sproščeno lahko pogovarjala o tem, kaj je njemu privlačno, kaj je njegovo vzburjenje in kaj pa vaše, se bosta zelo verjetno tudi lajže povezala.</p>
<p>V debati  v skupini <strong>sočutnega partnerstva</strong> pa rahlo presenečajo enostranski komentarji, ki vas preslišijo&#8230; kot da je čisto vse nekaj normalnega, sprejemljivega in kot da bi vi morali to brez razmišljanja kar sprejeti. Se sicer strinjam, da so pogledi lahko tudi čisto ok. Celo za kak par povezujoči. In da je včasih celo dobro, če oba opazita lepoto, ali pa celo privlačnost v drugih&#8230; je pa zelo tanka meja, da se ob tem kdo čuti popredmeten. In da ta pogled ne nosi opažanja lepote, ali privlačnosti, pač pa preprosto eno obilje gnusa.</p>
<h2><strong>Flirtanje partnerja</strong> &#8211; oglejte si film &#8220;Thanks for sharing&#8221;</h2>
<p>Da bi ta občutek razumeli &#8211; ker morda ga ne vsi in da ne izpademo samo “cistunski” &#8211; vsem predlagam v ogled film <a href="https://www.imdb.com/title/tt1932718/" target="_blank" rel="noopener">Thanks for sharing</a> &#8211; to je zanimiv film, ki na lahkoten in mestoma celo humoren način predstavi <strong>spolno zasvojenost</strong>. Seveda ni vsak pogled kaj takšnega (absolutno ne), ampak nevarnost pogledov je v tem, da nosijo adrenalin in da so v tem oziru lahko tudi odstopna deska za kaj takšnega. Prav tako obstajajo na drugi stani ženske, ki so malo bolj<strong> senzibilne na občutek sramu, ponižanja in gnusa</strong>. Morda so doživele eno od hujših oblik <strong>(spolne) zlorabe</strong> &#8211; lahko pa so samo odraščale ob nekomu, ki je imel skrajno prezirljiv odnos do žensk. In v primeru taksnih izkusenj bo taksna zenska ze ob “navadnem” pogledu (torej pogledu ki ni pogled na zadnjico niti) doživela en kup odpora, ponizanja, sramu, celo gnusa. To ne pomeni, da ima slabo samozavest, pomeni le, da te občutke doživlja bolj močno.</p>
<p>In kot omenjeno, pogosto se v partnerstvih najdejo prav takšne kombinacije&#8230; naloga za moške je, da odkrijejo kakšne vrste pogledi so to in ali z njimi res na nek način prebujajo partnerko (da bi jih opazila ipd). Naloga žensk pa, da pri sebi prečutijo, ali so to njihove senzibilnosti&#8230; Bistveno torej ni, dajemo etikete, da je kaj normalno ali ni &#8211; ampak to, da se partnerja lahko pogovorita, zacutita in tudi v tezkih temah povezeta. Upam, da vama uspe!</p>
<p>Odgovorila: <strong>Katja Knez Steinbuch, zakonska družinska terapevtka</strong></p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/flirtanje-je-to-normalno/">Flirtanje: občasno gleda druge, je to normalno?</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/flirtanje-je-to-normalno/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Kaj so soodvisni odnosi?</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/kaj-so-soodvisni-odnosi/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=kaj-so-soodvisni-odnosi</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/kaj-so-soodvisni-odnosi/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Saša Petrovič]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 17 May 2018 00:04:51 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Strokovne objave]]></category>
		<category><![CDATA[družinska terapija]]></category>
		<category><![CDATA[praznina]]></category>
		<category><![CDATA[samopodoba]]></category>
		<category><![CDATA[soodvisni odnosi]]></category>
		<category><![CDATA[soodvisnost]]></category>
		<category><![CDATA[spolnost]]></category>
		<category><![CDATA[sram]]></category>
		<category><![CDATA[strah]]></category>
		<category><![CDATA[strah pred izgubo]]></category>
		<category><![CDATA[zasvojenost z odnosi]]></category>
		<guid isPermaLink="false">http://druzinska-terapija.com/?p=700</guid>

					<description><![CDATA[<img width="635" height="401" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2018/05/soodvisni-odnosi-Steinbuch.jpeg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="Soodvisni odnosi" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2018/05/soodvisni-odnosi-Steinbuch.jpeg 635w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2018/05/soodvisni-odnosi-Steinbuch-600x379.jpeg 600w" sizes="auto, (max-width: 635px) 100vw, 635px" /><p>Soodvisni odnosi izhajajo iz težkih občutkov strahu in sramu. V ozadju teh je slaba samopodoba in napačno prepričanje (bolje biti z nekom kot pa sam). Ponavadi soodvisni skačejo iz veze v vezo in se nikoli ne ustavijo, ker jim je biti samski nekaj nepredstavljivega in strašljivega. V ozadju je izredno močan strah pred zapuščenostjo, osamljenostjo. [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/kaj-so-soodvisni-odnosi/">Kaj so soodvisni odnosi?</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="635" height="401" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2018/05/soodvisni-odnosi-Steinbuch.jpeg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="Soodvisni odnosi" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2018/05/soodvisni-odnosi-Steinbuch.jpeg 635w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2018/05/soodvisni-odnosi-Steinbuch-600x379.jpeg 600w" sizes="auto, (max-width: 635px) 100vw, 635px" /><p><strong>Soodvisni odnosi</strong> izhajajo iz težkih občutkov <strong>strahu in sramu</strong>. V ozadju teh je slaba samopodoba in napačno prepričanje (bolje biti z nekom kot pa sam). Ponavadi <strong>soodvisni</strong> skačejo iz veze v vezo in se nikoli ne ustavijo, ker jim je biti samski nekaj nepredstavljivega in strašljivega. V ozadju je izredno močan strah pred zapuščenostjo, osamljenostjo. Gre za <strong>eksistencialen strah</strong>, ki zanje pomeni, da če bodo samski, lahko umrejo. Pravimo, da gre za odvisnost od odnosov, ker se ob umanjkanju odnosa počutijo podobno kot tisti, ki se odvajajo od drog. Tak vzorec lahko otrok ponotranji že zelo zgodaj ob neodzivni mami, ali pa kasneje ob spremljanju nefunkcionalnega starševskega odnosa, v ozadju pa najdemo tudi <strong>nevarne stile navezanosti</strong>. Soodvisni navadno vztrajajo v <strong>disfunkcionalnih odnosih</strong> (<strong>zasvojenosti</strong>, <strong>nasilje, zlorabe, neodzivnosti</strong> &#8230;), čeprav ni nobene spremembe. Tipičen primer so žene alkoholikov, ki utopično mislijo, da bodo partnerja nekoč spremenile, ali pa se vdajo, v vlogi žrtve (bolje z njim kot sama).</p>
<p><strong>Alarmantno</strong> je, ko nekdo razmišlja: &#8220;ne morem živeti brez njega, čeprav me pretepa, ima pa dobre dni, ko je nežen do mene&#8221;. Takšna oseba ne čuti svojih meja, ampak se podredi nasilnežu v imenu ljubezni, ki to ni. <strong>Soodvisnost</strong> je tudi, ko oseba ne živi svojega življenja (hobiji, prijatelji&#8230;), ampak partnerjevo (nenehno ima fokus na to, kje je, kaj počne, s kom je, kaj naj stori, da mu bo všeč, kako naj mu ustreže). Vse skupaj je pokaže na veliko <strong>notranjo praznino</strong>, želja po ljubljenosti, sprejetosti, zaželjenosti, ki jo želi nekdo od partnerja, drugi pa je ne mora zapolnit, četudi bi želel. Soodvisni se odrešijo, ko začutijo lastno praznino, najdejo njene vzroke in se z njimi soočijo. Ko se soočijo s svojimi lažnimi strahovi, srečajo hude občutke iz preteklosti (strah, žalost, sram, vzdušja prave depresije&#8230;). A navadno najdejo sebe in se osvobodijo nezdravih odnosov. V primeru soodvisnih odonosov svetujemo <strong>strokovno pomoč izkušenega zakonskega družinskega terapevta.</strong></p>
<h2>Nekaj <strong>značilnosti soodvisnih odnosov</strong>:</h2>
<p>&#8211; fizična, čustvena ali ekonomska <strong>odvisnost</strong> od partnerja,<br />
&#8211; zlitost, simbioza,<strong> občutek, da ne morete preživet</strong>i brez drugega (če prekineva, ne obstajam; če prekineva stike, bom kar umrl/a),<br />
&#8211; ostajanje v zvezi kljub nemogočim pogojem in <strong>opravičevanje</strong> slednjih (&#8220;saj ne zna drugače&#8221;&#8230;),<br />
&#8211; partner soodvisnega je navadno <strong>zasvojenec</strong>, t.i. odvisni partner (alkohol, droga, igre na srečo, adrenalin,&#8230;) ali izjemno ponižujoč, ali ima psihopatolosko bolezen ali nagnjen h kontinuiranim aferam,<br />
&#8211; pogosto se razvije tam, kjer so bile<strong> nejasne meje</strong> ze doma ob starših (postaršeni otroci, čustveni trikotniki, čustven incest ipd.),<br />
&#8211; pretirana skrb za druge, za svet in pozabljanje lastnih potreb,<br />
&#8211; ponavadi na terapijah pridemo do močnih <strong>občutkov krivde</strong> &#8211; ki pokrivajo <strong>občutek sramu </strong> in napačna težka prepričanja: občutek &#8220;nisem dovolj dober&#8221;, &#8220;nisem vreden&#8221;, &#8220;nisem ok&#8221;&#8230;.</p>
<p><a href="http://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2018/05/soodvisni-odnosi-vita-bona.jpeg"><img loading="lazy" decoding="async" class="alignnone size-full wp-image-701" src="http://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2018/05/soodvisni-odnosi-vita-bona.jpeg" alt="" width="199" height="235" /></a></p>
<p><strong>Sanja Rozman</strong> pravi: Soodvisnost je motnja v čustvenem in osebnostnem razvoju, ki nastane zaradi prilagoditev na odraščanje v disfunkcionalni družini in jo pogosto najdemo pri <strong>otrocih alkoholikov ali drugih zasvojenih</strong>. Zaradi neugodnih in specifičnih okoliščin (razvojna travma, zasvojenost očeta ali mame) otroci ne morejo razviti svojih potencialov, in so se prisiljeni prilagoditi sebi v škodo, da bi lahko čustveno preživeli. Kasneje v življenju se na tej podlagi lahko razvijejo kemične in nekemične zasvojenosti.  Pri soodvisnikih opažamo:<br />
&#8211; nesposobnost ustrezno oceniti <strong>lastno vrednost</strong> in zanašanje na oceno in pohvalo drugih,<br />
&#8211; nesposobnost začutiti in <strong>postaviti funkcionalne meje</strong>,<br />
&#8211; neustrezno doživljanje in <strong>izražanje svoje resnice</strong> zaradi močnih projekcij, fantazije in drugih obrambnih mehanizmov,<br />
&#8211; nezmožnost <strong>poskrbeti za svoje odrasle potrebe</strong> in želje,<br />
&#8211; nezmožnost izkušanja realnosti in izražanja čustev na zmerni način.</p>
<p><strong>Zasvojenost z odnosi je nadgradnja soodvisnosti, ne-kemična zasvojenost</strong>, ki se pokaže v odraslih odnosih so-odvisnika. Soodvisnost je kronični vir nezadovoljstva in notranje bolečine, in soodvisnik pričakuje tolažbo in olajšanje od drugih ljudi. Zaradi dolgotrajne zlorabe obrambnih mehanizmov za zmanjšanje bolečine, postane vedenje neobvladljivo, tvegano in samouničevalno, vendar zasvojeni kljub hudim posledicam z njim ne more prenehati, čeprav si za to prizadeva.</p>
<h2><strong>Oblike zasvojenosti z odnosi </strong>(Sanja Rozman):</h2>
<p><strong>1. Zasvojenost z »ljubeznijo«</strong>: za katero je značilna obsedenost z drugimi ljudmi, hlepenje po povezanosti z njimi in nerealno pričakovanje brezpogojne partnerske ljubezni, ki bo pomenila rešitev vseh težav. Pokaže se v odnosih z drugimi ljudmi, ki se močno zapletejo, saj nihče ne more trajno potešiti globokega zasvojenskega hrepenenja. Odvisniki čutijo prisilno potrebo, da bi nadzirali in spreminjali druge ljudi. Če niso v odnosu, se počutijo nepopolni in slabi.</p>
<p><strong>2. Zasvojenost z romantičnimi odnosi</strong>: preokupiranost z romantično vznesenostjo in čarovnijo vedno novih zaljubljenosti</p>
<p><strong>3. Zasvojenost z destruktivnimi odnosi z ljudmi, ki so škodljivi ali nevarn</strong>i (nasilni, nesposobni za partnerski odnos, nezreli, kemični in nekemični odvisniki). Značilno je, da se v odraslih odnosih ponavlja navezanost na podobne osebe, kot so jih prizadele v otroštvu. Odrasli otroci iz alkoholnih družin si pogosto najdejo alkoholike ali druge odvisnike za partnerje in se z njimi ujamejo v zelo bolečo, vendar izjemno stabilno zvezo polno dramatičnih konfliktov in strastnih sprav.</p>
<p><strong>4. Zasvojenost s seksualno odvisnim partnerjem</strong> je posebna oblika zasvojenosti z odnosi in nastane, ker se poskuša zasvojeni z odnosi prilagoditi partnerju, ki na seksualnem področju nima kontrole nad svojim vedenjem.</p>
<p><strong>5. Seksualna anoreksija:</strong> je oblika zasvojenosti z odnosi, za katero je značilno umsko, telesno in čustveno izogibanje posameznika vsemu, kar je povezano s spolnostjo. Podobno kot pri stradanju in anoreksiji v zvezi s hrano, lahko tudi kompulzivno odrekanje na področju spolnosti posameznika navda z občutkom moči in ščiti pred bolečino. Tovrstna obsedenost postane način spoprijemanja z vsemi oblikami stresa in drugimi težavami v življenju. Tako kot druge zasvojenosti in kompulzivna vedenja ima tudi seksualna anoreksija resne posledice. Seks postane skriti sovražnik, ki ga je treba nenehno držati na varni razdalji &#8211; tudi za ceno tega, da posameznik zatre pomemben del samega sebe in se mu odreče.</p>
<h2>Zakaj <strong>nasvet &#8220;spakiraj kufre&#8221; primeru soodvisnih ne deluje</strong> oz. je lahko škodljiv?</h2>
<p>1. Ker če bi nekdo čutil moč, da lahko gre, ne bi <strong>prosil za pomoč</strong></p>
<p>2. Ker si ta oseba navadno <strong>želi partnerskega odnosa</strong>: ne želi konec, želi pa si, da bi bil partner drugačen, spoštljiv, v redu.</p>
<p>3. Ker se oseba ni znašla v soodvisnem odnosu po naključju: razrešujejo svoje <strong>pretekle stiske</strong> in če samo zapustijo en tak odnos, se pojavi izjemno močno pogrešanje odnosa in <strong>strah</strong>, kako naprej. Če ne predelajo svojih ran, jih priblači oseba z enakim vzdušjem.</p>
<p>4. Ker tiste osebe, ki<strong> zapustijo partnerski odnos v impulzivnem vzdušju ali zaradi nasvetov drugih</strong>, hitro pridejo nazaj, tudi v nasilen odnos in doživijo se hujše nasilje.</p>
<p>Soodvisni potrebujejo strokovno pomoč, da se soočijo z lastnimi ranami in da se počutijo dovolj močni, da lahko poskrbijo zase. Kljub temu, da terapevtski procesi niso hitri ali lahki, soodvisni po soočenju s svojimi strahovi najdejo sebe in svoj mir.</p>
<p>Zapisali, zbrali in uredili: <strong>Saša Petrovič in Katja Knez Steinbuch</strong></p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/kaj-so-soodvisni-odnosi/">Kaj so soodvisni odnosi?</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/kaj-so-soodvisni-odnosi/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Odrasli otroci alkoholikov</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/odrasli-otroci-alkoholikov/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=odrasli-otroci-alkoholikov</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/odrasli-otroci-alkoholikov/#comments</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Saša Petrovič]]></dc:creator>
		<pubDate>Wed, 28 Mar 2018 08:32:02 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Strokovne objave]]></category>
		<category><![CDATA[alkoholizem]]></category>
		<category><![CDATA[deloholitem]]></category>
		<category><![CDATA[jeza]]></category>
		<category><![CDATA[nizka samopodoba]]></category>
		<category><![CDATA[psihoterapevt]]></category>
		<category><![CDATA[soodvisnost]]></category>
		<category><![CDATA[sram]]></category>
		<category><![CDATA[strah]]></category>
		<category><![CDATA[varnost]]></category>
		<category><![CDATA[zasvojenost]]></category>
		<guid isPermaLink="false">http://druzinska-terapija.com/?p=689</guid>

					<description><![CDATA[<img width="1000" height="667" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2017/09/Zasvojenost.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="Alkoholizem, kako preživeti z alkoholikom, starš alkoholik" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2017/09/Zasvojenost.jpg 1000w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2017/09/Zasvojenost-600x400.jpg 600w" sizes="auto, (max-width: 1000px) 100vw, 1000px" /><p>Otrok, ki odrašča ob staršu, ki je odvisen od alkohola, dobi namesto občutka varnosti, potrditve, izkazovanja ljubezni in spoštovanja, kup neprijetnih občutkov v obliki strahu, sramu, jeze in posledično nizko samopodobo. Z občutki ni nič narobe, če so pri otroku opažena, potrjena in zregulirana na sočuten način. Alkoholik pa sam ni čustveno zrel, saj verjetno [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/odrasli-otroci-alkoholikov/">Odrasli otroci alkoholikov</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="1000" height="667" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2017/09/Zasvojenost.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="Alkoholizem, kako preživeti z alkoholikom, starš alkoholik" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2017/09/Zasvojenost.jpg 1000w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2017/09/Zasvojenost-600x400.jpg 600w" sizes="auto, (max-width: 1000px) 100vw, 1000px" /><h3><strong>Otrok, ki odrašča ob staršu, ki je odvisen od alkohola, dobi namesto občutka varnosti, potrditve, izkazovanja ljubezni in spoštovanja, kup neprijetnih občutkov v obliki strahu, sramu, jeze in posledično nizko samopodobo. </strong></h3>
<p>Z občutki ni nič narobe, če so pri otroku opažena, potrjena in zregulirana na sočuten način. Alkoholik pa sam ni čustveno zrel, saj verjetno v njegovem otroštvu ni bilo varne odrasle osebe, na katero bi se lahko zanesel in bi mu stala ob strani ob vseh preizkušnjah in čustvenih stiskah. Tako se <strong>destruktivni vzorci</strong> prenašajo iz generacije v generacijo, dokler si nekdo ne prizna težave, jo skuša ozavestit in prekinit verigo igre žrtev-rabelj. Definicija <strong>zasvojenosti</strong> je, da posameznik nima več kontrole nad neko substanco ali vedenjem.</p>
<p>Alkoholik postavi steklenico na prvo mesto, saj mu stanje opitosti nudi trenutno olajšanje nepredelanih čustvenih ran. Razmere v njegovi družini pa se slabšajo, odnosi postanejo kaotični, zaupanje pa je porušeno. Partnerka, ki ostaja v odnosu in utopično upa, da bo partnerja spremenila z <strong>nadzorom in kontrolo je soodvisna</strong>, saj ne zna jasno postaviti meje in zaščiti sebe ter otroke pred bolečino in zlorabami, ki jih alkoholik povzroča. Mama, ki ima ves svoj fokus obrnjen na partnerja in se nenehno obremenjuje s partnerjevo težavo, spregleda svoje otroke in se z njimi ne zmore čustveno povezati. Tako <strong>otroci odraščajo brez staršev</strong>, ki bi jim nudili varnost in kljub temu, da so fizično prisotni, so čustveno odrezani.</p>
<h2><strong>Alkoholizem</strong> velikokrat pripelje tudi do <strong>čustvenega ali fizičnega nasilja</strong> in otroci ob tem <strong>doživljajo tesnobo, zmedenost, in občutek nepredvidljivosti</strong>, ki ga ponotranjijo</h2>
<p>Oče je <strong>enkrat trezen</strong> in se vede umirjeno, drugič spet ob abstinenčni krizi lahko doživi <strong>izbruhe besa in agresije</strong>, potem pa pride domov pijan in se vede popolnoma drugače, lahko nasilno, lahko pasivno in neodzivno ali pa se fizično umakne za dlje časa. Ker si otrok želi varnosti in ljubezni, mu vsa ta <strong>nepredvidljiva vedenja vzbujajo veliko strahu</strong>, lahko se začne spraševati, kaj je z njim narobe, da se starša vedno drugače odzivata na njegove potrebe. Takšni otroci se težko sprostijo v svoji otroški igrivosti, so nenehno na preži v kakšnem stanju je odvisnik in njegov partner in vse skupaj predstavlja preveliko breme. V takšnih družinah se lahko zgodi <strong>čustveni incest</strong>, ko npr. mama svojega sina nehote povleče v odnos čustvenega partnerja, saj se ne more povezati z alkoholikom, ki beži iz odnosa in ni sposoben resnične intimnosti.</p>
<h2>Poznamo različne odvisnosti, ki jih takšen otrok lahko razvije: <strong>alkoholizem</strong>, <strong>deloholizem, prenajedanje, pretirano nakupovanje, droge, internet</strong>&#8230;</h2>
<p>Otroci alkoholikov odrastejo <strong>z občutkom manjvrednosti, zapostavljenosti in z globoko čustveno rano</strong>. Čeprav si prisežejo, da bo vse drugače, ko bodo imeli svojo družino, se zgodba velikokrat ponovi. Sami lahko padejo v past odvisnosti, saj iščejo zunaj sebe nekaj ali nekoga, ki bi jih osrečil, zapolnil veliko praznino, ki jo čutijo v sebi, kar pa seveda ni mogoče. Ni nujno, da takšen odrasli otrok alkoholika postane alkoholik. Poznamo različne odvisnosti, ki jih lahko razvije: <strong>deloholizem, prenajedanje, pretirano nakupovanje, droge, internet</strong>&#8230;vse to lahko služi kot pobeg od odnosov in bolečine, ki so jo odnosi v zgodnjem, ranljivem obdobju povzročili. Velikokrat se odrasle hčerke alkoholikov nezavedno zaljubijo v alkoholika ali nekoga, ki to kasneje postane in postanejo same <strong>odvisne od odnosov</strong>, ter brez pomoči terapevta in dela na sebi ne zmorejo prekiniti disfunkcionalnega odnosa. Tudi če tak nezdrav odnos prekinejo in ne zacelijo starih ran, se kmalu spet znajdejo v podobnem odnosu.</p>
<p>Velikokrat se ljudje sprašujejo, zakaj se zapletajo vedno s partnerji, ki <strong>ne zmorejo</strong> <strong>pristnega intimnega odnosa</strong> in so odvisniki. Odgovor leži v primarni družini,  posameznik ponotranji vzorce in vzdušja ob katerih odrašča. Kljub razumskemu delu, ki ve, da je takšen odnos nezdrav, ga na nezavedni ravni privlači odnos, kjer čustveno podoživlja vse stare, poznane bolečine, z razlogom, da se prečuti in predela preteklost.</p>
<h2>Otrok mora sebi dati <strong>varnost, zaupanje</strong> in <strong>potrditev</strong>, da <strong>alkoholizem staršev</strong> <strong>ni njegova krivda</strong> in da ne rabi biti celo življenje v vlogi žrtve</h2>
<p>Odrasel otrok alkoholika mora sam zgraditi svojo lastno vrednost, ki je bila v otroštvu poteptana, znotraj sebe mora odkriti kdo zares je in kaj želi v življenju početi. Sebi mora dati <strong>varnost, zaupanje in potrditev</strong>, da alkoholizem staršev ni njegova krivda in da ne rabi biti celo življenje v vlogi žrtve. Prečutiti mora občutja, ki niso bila dovoljena v primarni družini in se znebiti bremena, ki so mu jih naložili starši. Vse to se lahko zgodi v odnosu z <a href="http://druzinska-terapija.com/o-nas/" target="_blank" rel="noopener"><strong>izkušenim psihoterapevtom</strong></a>, počasi in z vztrajnostjo. Ljudje, ki razrešijo stare vzorce, postanejo veliko bolj sočutni, razumevajoči in živijo lepše, mirnejše življenje ter se znajo prebiti skozi izzive, predvsem pa <strong>postavljajo jasne meje drugim brez občutka krivde</strong>. Pot iz krempljev <strong>posledic alkoholizma</strong> ni lahka, je pa mogoča z odločitvijo, vztrajnostjo in predanostjo, predvsem pa z iskanjem odgovorov v globini človeške duševnosti.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><strong>Saša Petrovič, zakonska družinska terapevtka</strong></p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/odrasli-otroci-alkoholikov/">Odrasli otroci alkoholikov</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/odrasli-otroci-alkoholikov/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>2</slash:comments>
		
		
			</item>
	</channel>
</rss>
