Vprašanje:  Pri tastu in tašči smo si uredili stanovanje v zgornjem nadstropju. Med samo prenovo smo ugotovili, da si ne smemo narediti svojega vhoda, zato imamo sedaj skupen vhod. Imava tudi 16 mesečnega otroka in ga kar jemljeta iz rok, brez dovoljenja.  Tašča s partnerjem čustveno manipulira. Ne upam si nič reči ali postaviti mej, sem v veliki stiski. Prosim za nasvete.

____________________________________________________________________________________________________________________

 Draga mamica,

preberite prosim večkrat: nikakor NISTE slaba oseba in četudi boste postavili meje in poskrbeli zase, ne boste to postali! In zelo žal mi je , da toliko dvomite vase in v svoje občutke.

V tem sistemu bi bilo to pravzaprav NUJNO – postaviti meje.

To je sicer absolutna naloga vašega partnerja, ampak več kot očitno ima s tem večje težave. To sicer ne preseneča, ker je tudi on padel v kolesje toksičnih staršev, ki iz svoje stiske žal manipulirajo. Vaš partner je po opisu sodeč postaršen otrok, ki ne zmore postaviti meje mami , oz če jo, se počuti krivega in zanjo takoj poskrbi. Morda bi mu pomagali knjigi Strupeni starši (Susan Forward) in Po tihem zapeljani (Kenneth M Adams), še bolj pa vama priporočam partnersko ali individualno terapijo.

Do takrat, pa boste morali poskrbeti zase in za vašega otroka. Nihče ga nima pravice vam vzeti iz rok, sploh pa ne v primeru lažne skrbi za vas. Lahko postavite mejo in lahko ste jezni. Vaša tašča s takimi dejanji v resnici skrbi le zase in ne dovolite ji, da postarši še enega otroka, ki se bo tako navadil, da je treba zanjo poskrbeti, sebe pa pozabiti. Če ta trenutek še ne zmorete poskrbeti zase, imejte v mislih, da delate dobro za otroka in da si oba zaslužita varne odnose.

Dokler so tako prestopane meje, varnosti tam zanj in za vas žal ni.  Mamica, tam kjer so zdravi odnosi se spoštujejo meje in se nihče ne počuti ujet, ker se ne more.

Gotovo se je  pojavil kak nasvet, da morate staršem pustiti malo veselja, ampak v tako toksičnih odnosih na tej točki to žal ni možno – ker bi s tem omogočali zlorabo otrok. Ni vam tega treba in to ne bi bilo pošteno do vas in vaše družine. Ko se boste opolnomočili, še posebej partner, pa bosta lahko razmišljala v to smer.

Do takrat pa meje, morda celo čimprejšnja selitev, če ne bosta slišana? Morda vam predlog selitve prebudi stisko in vprašanje, kaj če bo zamera. Zamera je vedno pokazatelj nerazrešenih občutkov in v takem primeru temu ne potrebujete asistirati.

Hočem reči, ne rabite biti zamerljivi nazaj, nikakor ne, le jasni v razmejitvah. In morda vam pomaga tudi to, da gospa pravzaprav noro potrebuje nekoga, da ji postavi mejo, da bo lahko končno postala prijazna in spoštljiva babi. In če vas nekdo diskreditira vas, vaše znanje, vaše občutke, zato da lahko upraviči to, kar je njemu normalno. To ni okej, ampak res ne.

Iz mojih izkušenj je tako, da dokler partner ni spoznal, kako njegova mama absoulutno ne pozna in ne spoštuje zdravih mej v odnosu, ni pretrgal popkovine.

______________________________

Ena 60 letna gospa, mi je 4 leta nazaj nekako tako odgovorila; Ker je res bila zelo zadovoljna, zelo zdrav odnos je imela do otrok in bila je sanjska tašča. Takrat sem jo vprašala, zakaj misli, da je tako in mi je rekla, nekaj takega v mojih besedah:

Osnova je dober zakon, če te mož spoštuje, in če imaš dober partnerski odnos, čustveno ne izkoriščaš otrok, če si dobra mama – če dobro odigraš svojo vlogo, potem ko je čas, pri 19 letu, da se posloviš od te vloge – se. Tudi če otroci še niso pripravljeni. Če vse počneš v življenju dobro, se ti ni težko posloviti od dobrega, ker veš da sedaj prihaja novo obdobje v katerem boš raziskoval in gradil nekaj novega dobrega. In, ko vse to veš, ker si dobro živel, tudi drugim dovoliš, da se učijo, da gradijo in da živijo, kot si želijo, ker si to sam sebi dovolil, si želel in živel.

Če imaš dober odnos s partnerjem se ne bojiš ostati sam z njim, ampak se veseliš, če nisi čustveno izkoriščal svojih otrok se veseliš, da bodo odšli, seveda potočiš, kako solzico.

Tiste, ženske ki same sebi ne dovolijo živeti, to kar vedo, da si zaslužijo v partnerskem odnosu, ko otroci začnejo odraščati jih zamenjajo za odrasle ljudi, jih čustveno izkoristijo in na koncu one rabijo otroke, namesto da bi one bile tam za otroke. In one rabijo vnuke, namesto, da bi bile tam za vnuke. Ko odigraš dobro svojo vlogo, veš kdaj je čas, da se umakneš. Če ne vedno nekaj želiš in loviš, ker nikoli v resnici nisi bil to, kar si si želel biti. Ne kot partnerka, ne kot mama in na koncu toliko, kolikor si sebe prikrajšal za življenje prikrajšaš druge.

Toliko kolikor si sebi vzel, jemlješ drugim.

KO SEM TO SLIŠALA IZ NJENIH UST, TUDI SEDAJ KO SEM ZAPISALA, SEM SE ZMRAZILA IN ČUTILA, KAKO RESNIČNO JE TO ŽIVELA. In kako resnično si to sama želim živeti,  vi se pa lahko sama odločite, kako si želite živeti.

_______________________________

Seveda bi se rada ustavila še pri vas.

Kje je vaša jeza, ki bi vas lahko zavarovala?

Zakaj vas je strah odzivov drugih? Ti vedno govorijo le o njih.

Morda veste, iz kje se je našel tako ranjen pogled na sebe, da sebe vnaprej krivite?

In da se prepira ali zamere bojite? Kot da bi vas sramotili ali ustrahovali že kdaj prej…

In morda vse to nesprejemanje ne doživljate prvič in vam ni tuje?

In kot, da ste z vsemi temi občutki že kdaj srečali?

Najdite tisto ranjeno punčko v vas, potolažite jo in ji povejte, da je vredna vsega najlepšega, da je lahko slišana, upoštevana in spoštovana!

Za predelavo teh vzorcev vama še enkrat toplo svetujem terapijo, ali terapevtske delavnice dela z notranjim otrokom, kot npr tale – 21. DNI ZATE. Ko boste pomirili sebe in si zaupali, boste v te odnose vstopali z drugačno držo in to kar se zdaj zdi težko, bo lažje. Toplo dobrodošli in samo pogumno naprej.

Zmorete!

Odgovor je podala družinska terapevtka Katja K. Knez Steinbuch, Druzinska terapija – Vita Bona , del odgovora je kopiran in dodan z dovoljenjem Zorice Georgjrv.

Najdete nas tudi na Facebooku.

The post Čustvena manipulacija- tašča: Svetovanje appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

Vprašanje: S partnerjem imava 19 mesečnega otroka. Predlagala sem mu ločitev, saj hodiva eden mimo drugega, kot da se ne poznava. Strinjal se je, brez prigovarjanja. Zgodilo pa se je, da sem se jaz noro zaljubila v sodelavca. Tega moškega res čutim, a sva se zmenila, da prekineva stike, ker ne bi bilo pošteno do mojega moža. Ta moški mi ustreza v vseh pogledih in rada bi naredila kar največ, da dobro izpeljem zadevo in morda nadaljujem življenje s tem moški.  Kaj storiti in kako? Hvala za vse predloge.

______________________________________________________________________________________________________

Draga gospa, pozdravljeni. Ko sem vam že spisala odgovor, sem precej presenečeno slučajno ugotovila, da ste nas pred komaj 3 tedni že kontaktirali. Spraševali ste, kako rešiti prejšnji partnerski odnos. Glede na to, da ste v roku SAMO treh tednov spremenili mnenje, iz reševanja prvega odnosa, do prevare, ločitve in razmišljanja o novem odnosu, me v resnici za vas resno skrbi.

Skrbi me, da lahko hitro menjate razpoloženje, življenjske odločitve (pri tem, da gre za odnose!, ki vključujejo celo otroka!) in da ste vpeti v soodvisne odnose.

Za soodvisne je značilno, da ne zdržijo sami, vsakič znova, pa z vsakim novim odnosom, utopično upajo, da bo kaj drugače. Pa nikoli ni, ker odrešenja od občutkov osamljenosti in praznine, ne prinese druga oseba, le mi sami. Soodvisni že v zelo kratkem roku verjamejo, da jim druga oseba lahko prinese boljše življenje in hitro “padejo v odnos”. Najbrž ste tako začeli tudi preteklo partnersko zvezo in je zato to pripeljalo do krutih in tudi hitrih zaključkov. In zelo verjetno isto počnete sedaj, ko ste nov odnos začeli preko spolnosti.

Vse to je alarmantno in taksno vedenje ne more pripeljati do boljših odnosov, kot ste jih vajeni. Žal ne, četudi dobite popolnega partnerja.

Za začetek vam torej nujno svetujem, da si preberete vso možno literaturo na temo odvisnih odnosov (Zbogom, soodvisnost in pa vse knjige Sanje Rozman npr). Nujno pa bi vas usmerila h komu, ki se ukvarja prav s soodvisnostjo – to počnemo tudi terapevti na Institutu Vita bona.

*******

Glede same situacije pa takole. Zelo dobro se mi zdi, da se stvari pogledajo od daleč in. da ste se odločili za eno pavzo pri obema, da lahko začutite sebe. To se zdi v obdobju, ko se z nekom razhajamo, vedno izjemnega pomena. Raziti se, pa ne vedeti v globini zakaj, je vedno rizično, sploh če so tam otroci. Zato pohvale, da želite vse razčistiti.

Kaj če bi to zares storili počasi?

Si dali res konkreten odmor?

Bi se z vami poglobila v vašo situacijo. Ne pišete sicer, koliko časa sta bila že pred poroko skupaj…? Glede na podatke, pa sklepam, da ne dolgo časa. Da gre za odnos, ki se je začel hitro. Imam prav?

Taki odnosi pogosto (ko mine zaljubljenost in ko mine prva skrb za otroka (po cca 1 letu)) res pogosto doživijo en šok: par namreč, kar naenkrat nima več hormonov zaljubljenosti, nima več močne organske povezave, ima sicer otročka – ampak če sta v osnovi različna, to pomeni se več razlik in prepirov. V fazo, ko bi morala začet gradit na odnosu, vstopita se z enim bremenom (ne mislim otroka, pač pa na razhajanja idej o starševstvu, fokusu na otroku ipd). Skratka, tak par sploh ne mora izgraditi dejanskega odnosa. Ker nima šanse, če se ne ustavi. Iz rajske zaljubljenosti, ki ima vmes celo poroko in odločitev za otroka, lahko čez noč nastane pekel odtujenosti. In tak šok boli dvojno.

Zaupam vam, da je takih primerov na terapijah ogromno in da je to najbolj senzitivno obdobje za tiste pare, ki so zaceli hitro. Včasih pa so ravno bili skupaj npr 3 leta in ko je minila zaljubljenost, izvedeli za dojenčka. Ker je bil ves fokus na otročku in na gnezdenju, spet ni prišlo do preoblikovanja odnosa. In ljudje pridejo na terapijo potem, ko so cca 6 let skupaj, odtujeni in oddaljeni.

Prihod otroka, pa vedno vpliva na dinamiko para. Tudi tistega para, ki je lahko skupaj že več let in funkcionira čisto ok. Torej četudi ste v dobrem odnosu, ima otrok vpliv. Navadno pokaže zgolj na trdnost zveze pred otrokom… in morda se sliši kruto, ampak po raziskavah sodeč, na večino vpliva negativno, za en čas. Ko se par ponovno poveže, pa gre lahko na boljše.

Glede tega vam ne bi več veliko pisala, vam dajem v branje en svoj članek: TUKAJ

In pa povabim vas, da si ogledate webinar prav na to temo, organizira pa ga online šola za starše Veva (najdete ga tukaj). Ta predavanja delam rada, ker vidim, da je tega res veliko.

Pa da se vrnem k vam in vasi zgodbi in bom kar direktna.

To, da od ločenega ljubimca pričakujete varnega partnerja tudi po tem, ko bo minila zaljubljenost, je iluzorno pričakovanje. Že zato, ker varni nismo kar sami na sebi, ampak varni partnerji postanemo. V varnem zavezujočem odnosu.

Ne poznam vaše zgodbe detajlno, je pa zaznati, da vas je odtujenost pri bivšem bolela.

Sta se zmogla v tem s partnerjem sploh povezati, o tem resno usesti se pogovoriti? Če ne, potem je razhod brez pogovora alarm…

Sta šla kdaj do kakšne strokovne pomoči, kakršnekoli? Če ne, potem se mi zdi razhod alarmanten.

Ste se tokrat upali raziti, ker imate končno eno varnost v drugem moškem? Se sami ne bi upali raziti? Potem je razhod alarmanten.

Če ni bilo pogovorov ali pomoči, če je druga oseba pika na i, potem vam mora ob tem zagoreti rdeča lučka. Rdeča luč je znak, da se morate ustaviti in si priznati par zelo resnih stvari. Da je prejšnji odnos propadel zato, ker se nista znala ali zmogla pogovarjati in, da ga niti nista navzven želela rešiti. To je kar težka obtožba in nekako upam, da se motim. To, da je partner tiho, lahko kaže na več stvari. Da ne sme izražati jeze (da se ni nikoli naučil), to, da ima tak karakter (mirnejše soočanje z vsem), ali pa na to, da sluti, da ste se zaljubili drugje in ne vidi izhoda. Si predstavljam, da vas njegova tišina (tudi ob razhodu) spravlja se v večjo prizadetost in da vam ni lahko.

Če ste se znašli v zvezi, ob bivšem, ki je tih in ne zna komunicirati, vi pa ste živahni in polni akcije, si predstavljam, da vam je bilo težko peljati tak odnos.

Vsi odnosi so učenje, kako zdržati drug ob drugem – taksni, kjer sta si dva različna, pa zahtevajo se več učenja in potrpežljivosti.

Na kar bi vas jaz želela opozoriti, pod nujno, je to, da me zaskrbi, da glede na to, kako ste s prejšnjim partnerjem funkcionirali v prejšnji zvezi, da ne bo v obetajoči se nič drugače. Precej hitro po poroki sta se oba predala in to je kar alarmantno. Tudi v novi zvezi – profil človeka, ki ustreza in balansiranje žal ni dovolj dober  razlog uspeha zveze.

Za to, da odnos uspe, je potrebno ugotoviti, zakaj ste se nekje sploh znašli, kaj vas na partnerju privlači (in ne le odbija & zakaj ste se znašli v taki zvezi), kako lahko vedno komunicirata in sta povezana, kakšne so vajine obrambe in ali se lahko zavežeta v pravi odnos, kjer ne bosta bežala drug od drugega… kar se je dogajalo vam prej.

Sicer verjamem, da tudi zveze iz afer lahko uspejo. Čeprav je afera sama na sebi znak strahu, da se ljudje nimajo dovolj radi in prevarajo sebe (tisti ki vara, zato ker ne zmore it iz odnosa prej & ljubimec zato, ker sploh pristane na to pozicijo). Verjamem, da če ugotovite, v vmesnem času, zakaj je tudi vam lažje zbezati v drug odnos. Glede na opis precej hitro – da s tem povečate šanso, da uspete z novim.

Tudi sicer mislim, da lahko uspemo v vsakem odnosu, kjer se oba odločita za garanje. Afera ni najboljši indikator, ker pokaže, da sta se znašla dva, ki že nista garala. Ampak saj veste, obstajajo tudi izjeme, ki potrjujejo pravilo in morda ste tudi vi ena izmed njih. Tega ne ve nihče od nas.

Kakorkoli pa že, vam res svetujem, da si vzamete čas in dvojno predihate odločitev. Če bi bili brez otrok, bi se mi zdelo lažje, tako pa je tole malo drugačna situacija. Staršem vedno svetujem, naj gredo magari še zadnjič po pomoč, z drugim staršem, tako da bodo vedeli in čutili, da so naredili vse za odnos, & da zato ni šlo. Ko porabimo vse moči, da odnos rešimo, potem pa se lahko soočamo s tem, da ne gre in da je tudi to ok. Sicer pa lahko hitro ostaja kakšna krivda, če ne prej, potem, ko otrok vpraša, zakaj nista skupaj. Zato tudi vas spodbujam v to smer – ampak odločitev je pa seveda vaša.

V vsakem primeru si vzemite čas zase in za razmislek o prihodnosti – saj veste, vsi naši odnosi se ciklično ponavljajo, dokler jih ne razrešimo.

Morda pa preberete kaj o tem? Morda knjigo o Družinski terapiji (Christian Gostecnik) ali pa kaj na temo prevar (Veronika Podgorsek).

V vsakem primeru vam želim vse najboljše – ob komerkoli se bo odvila vaša pot – vso srečo in veliko ljubezni do sebe. Da izkoristite vaš čas, da ugotovite, kako ste unikatni, čudoviti, posebni in vredni. In da za to ne potrebujete prav nobenih zunanjih potrditev. Srečno!

Odgovor je zapisala družinska terapevtka Katja K. Knez Steinbuch.

Najdete nas tudi na Facebooku.

The post Ločitev od moža in nov odnos: Svetovanje za partnerje appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

BREZPLAČEN seminar (osnovno izobraževanje) se začenja že 20. 2. 2019 , ob 19.00 v SMC Rakovnik (Ljubljana), posnetek pa bo dostopen tudi kasneje do konca izobraževanja. Prednost nadaljnega izobraževanja je, da si ga časovno povsem prilagodite in še točke za napredovanje pridobite. Prijavite se čimprej na: info@socutno-varstvo.si.

Za vas smo pripravili NOVO presenečenje – še več strokovnjakov, v celotnem programu sodeluje VEČ KOT 30 strokovnjakov (!),
predavatelji gostje:

Znani so okvirni datumi webinarjev, ki jih lahko pogledate tudi kasneje:

V nadaljnih izobraževanjih lahko izberete:

• mali paket (izberete do 6 webinarjev – do 18.2. za 150 eur/osebo)
• veliki paket (celoten paket webinarjev in delavnic,  30+predavateljev– do 18.2. le za 250eur/osebo
  VEČ INFO o vsebini http://druzinska-terapija.com/socutno-varstvo-otrok-prijave/
• ugoden paket za KOLEKTIVE vrtcev in šol: POPUSTI: ob prijavih 4 oseb, 4 prijave gratis – vrtci pa pridobijo naziv sočutnih vrtcev Slovenije

Vse info na: info@socutno-varstvo.si

The post Vseslovensko izobraževanje sočutno varstvo otrok (SVO): prijavite se čimprej appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.