S partnerjem sva v vezi 9 let. Imava dva otroka ( 3letnik in 7 mesečna punčka). Lani smo si zgradili hišo in sedaj je prišel čas, ko bi lahko uživali, a mi je pred enim mesecem partner rekel, da ne more več biti z  mano , da ničesar več ne čuti. Hišo smo si gradili zraven partnerjevih staršev. Odnosi z njimi nikakor ne grejo, še posebaj odkar imava otroke nimata meje. Partner mi ni v oporo, njima reče naj me ne dražita, ker bo spet on poslušal (govorita, da sem 2 meseca po porodu debela, tudi 2 mesečni hčerki govorita enako). Sedaj še živimo skupaj, vendar ne komunicirava. Prosim za pomoč, nasvete.

______________________________________________________________________________________________________________________________

Spoštovana anonimna, res hudo vam mora biti, ko ste stopili v tako občutljivo obdobje vašega življenja. Imeti 2 mesečnega otroka je res naporno obdobje in če pri tem partner ne sodeluje je v polnosti je lahko še hujše. Kar opisujete je, da vam ne izkazuje spoštovanja, ampak se samo povezuje s svojo družino. Telesno je v partnerski zvezi z vami, čustveno je pa povezan še vedno s svojimi starši in stoji na njihovi strani. Vse to kar dela, ni pravično do vas in je njegova odgovornost, da naredi spremembo in spremeni odnos.

Tudi, da starši ne spoštujejo vaš mej ni pravično iz njihove strani.

Vsi ljudje imamo osebni prostor in omejitve, ki naj bi jih drugi spoštovali in ne šli vedno čez njih. Tudi partner bi moral svojim staršem postaviti meje in vas zaščititi v teh primerih. Tukaj vam priporočam, da bi se s partnerjem udeležili partnerske terapije, če bi vi želeli nadaljevati odnos in poskusili popraviti. Glede staršev je dobro, da se fizično ločite od njih. Torej da ne morejo brez vašega dovoljenja v vašo hišo in da vedo kje so meje. Vsekakor je pomembno, da partner stopi v vlogo, da svojim staršem postavi meje. Želim vam vse dobro na vaši poti.

Komentar je zapisal terapevt Denis Ališič

________________________________________________________________________________________________________________________________

Pozdravljeni.  Res je za vami in pred vami težka izkušnja. Prestopanje mej, nespoštovanje, nerazumevanje in tudi partner ni na vaši strani. Pa ravno v obdobju, ko bi varnosti, topline, ljubezni in miru najbolj potrebovali.  Denis vam je že lepo odgovoril, jaz pa bi vam dala še nekaj vprašanj, ki se mi zdijo pomembne, da se jih vi sami vprašate.

Kje pa je vaša jeza?

Kje je vaša žalost?

Kje so vaše potrebe?

Kje je vaša meja?

Če pomislite na vašo primarno družino, so tudi tam bile vaše meje tako prestopane?

Vaše potrebe tako potlačene?

Je bila ljubezen do vas, tako prezrta in potlačena?

Zaslužite si več. Zaslužite si največ. Če si želite rešiti zakon in poskusiti vse možnosti, vam svetujem partnersko terapijo. Če pa se partner, terapije ne bi želel udeležiti, pa vam svetujem, da se napotite na terapijo sami. Da predelate čustva iz primarne družine, da se opolnomočite in da najdete svojo vrednost.

Vse dobro vam želim na vaši poti.

Komentar je zapisala Tadeja Čulek.

Najdete nas tudi na Facebooku.

Podobne teme: Kako naj ga privlačim? , Kaj dolgujem staršem?

The post Partner odhaja: Svetovanje za pare appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

Vprašanje: Ker me partner ne posluša, sem enostavno prenehala komunicirati z njim. Ne vem kaj storiti, najin odnos je vedno bolj na dnu…

________________________________________________________________________________________________

Ko se ženska v odnosu ne počuti slišana, neha komunicirati .Se zapre, ker ne zmore drugače in ne ve, kako naprej. In to je pogosto “poljub smrti” za par. Namesto da bi se odpovedali svojemu partnerju, je pomembno, da poskusimo znova z drugim pristopom – namreč preživetje vaše zveze je odvisno od tega, koliko se počutimo varno, da se izražamo…

.

Naš prvi korak je razumeti, kako drugače uporabljamo komunikacijo.

.

Tako moški kot ženske komuniciajo, da bi razločili bistvo, rešili probleme, stiske in dosegli cilje. Toda ženski komunikacija pomeni intimnost. Gre za to, kako se povezuje in kako gradi zaupanje. To je tudi za ženske primarni način, kako lahko znižajo raven stresa. Ni treba posebej poudarjati, da je to ZELO produktivna in smiselna dejavnost žensk.

.

Pri moških pa je govora predvsem o tem, da prenašajo bistvo. Zato je razumljivo, da imajo moški in ženske nekoliko različne opredelitve pojma “poslušanje”. Moški lahko sedijo v baru in se med seboj pogovarjajo, hkrati pa spremljajo tekmo na televiziji. Če jih prevzame igra in niso pozorni na pogovor, se ne počutijo užaljeni. Le gledajo naprej…

Ženske pa si med pogovorom želijo jasne pozornosti svojega partnerja. Jasne pozornosti si seveda v resnici želijo tudi moški, le pogosto na drugačne načine…

.

Ta razlika v pričakovanjih in v naših osnovah zakaj včasih izpade, kot da moški slabo poslušajo. Navadno so namreč osredotočeni na rešitev in ne na spremljanje.

Kar vama lahko pomaga za začetek je jasna komunikacija:

“Dragi, bi lahko sedel z mano nekaj minut. Želim govoriti o svojem dnevu. Ne rabim nasvetov ali rešitev. Samo sočutno me poslušaj , bodi z mano in me objemi, ko končam. Bi to naredil zame? “.

Poskusite in nam javite odzive od doma. Več o tem, kako ohraniti odnost najdete TUKAJ.

Veliko krat pripravljamo tudi terapevtske programe, o tem kako poglobiti odnos, zato vas vabimo, da nas  spremljajte tudi na Facebooku ali Instagramu .

Toplo dobrodošli!

Komentar je zapisala družinska terapevtka Katja K. Knez Steinbuch.

Najdete nas tudi na Facebooku.

The post Komunikacija v partnerstvu: Svetovanje za partnerstvo appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

Vprašanje: Prosim svetujte mi, kako se opolnomočiti, saj sem prišla do zavedanja, da se partnerju pustim voditi. Rada bi šla s sinom na izlet, s prijateljicami ven..ipd ,a sem v stiski in ostanem doma, ali pa se sploh ne morem sprostiti. Partner me ne zadržuje, težava je v meni in mojem odnosu do sebe– partnerstva. Kaj storiti, da se sprostim in najdem pot iz takega odnosa, ki ga imam do sebe? Torej kako se opolnomočiti?

_________________________________________________________________________________________________________________

Je bil morda kdo od vaših staršev tako nesiguren vase? Lahko da ste pobrala vzorce iz svoje primarne družine. Drugače pa dajte analizirat situacije, v katerih se krivite; katera čustva čutite takrat, katere misli vam gredo čez glavo.

Kar potrudite se, ker je včasih zelo težko najti prave odgovore.

Tako boste prišla do prepričanj o sebi, spreminjanje le-teh pa je malo bolj dolgotrajen proces in po navadi zahteva vključitev v terapijo. Kar lahko še naredite, je da prenehate pretirano premlevati (ruminirati) in kar delajte, kar si želite (“just do it”). Ko se boste navadila na to, da vaša vedenja nimajo posledic (ali pač? je vaš partner jezen, ko greste vi ven s prijateljicami? se čudno obnaša? Vas ignorira? Vam zameri? Ali je morda tega vesel?), potem boste vedno lažje hodila sama ven.

Partnerja lahko tudi prosite, da vas spodbuja pri temu, da vi hodite ven.

Če je to res samo vaš problem, potem bi vam svetovala kognitivno vedenjsko terapijo (ali pa si preberite knjigi kognitivno-vedenjska terapija za telebane), če pa vaš partner reagira na vaše vedenje, potem priporočam partnersko terapijo. V obeh primerih pa je smiselno tudi analizirati odnose v vaši primarni družini, ker nekje ste se teh vzorcev mišljenja in čustvovanja morala naučiti.  Srečno

Odgovor je podala družinska terapevtka Teja Bandel Castro.

_______________________________________________________________________________________________

Pozdravljena.

Najprej bi vam želela povedati, da ste prvi korak že storili, s tem, da ste ugotovili, da nekaj ni ok in da se želite opolnomočiti.

Bravo. Prišli ste do zavedanja, da imate težavo in sedaj je čas, za drugi korak, za delo na sebi in spreminjanje vzorcev.

Kot najprej bi bilo smiselno, da se vprašate, kako je z vašo preteklostjo?  Morda vas je kdo že v preteklosti pretirano navezal nase, (morda čist nezavedno) in sedaj ta vzorec nadaljujete. Morda pa, kot je napisala terapevtka Teja  Bandel Castrol, v zgornjem komentarju, in ste ta vzorec dobili iz primarne družine. Vsekakor vam svetujem, komunikacijo z osebo, ki ji zaupate , lahko je partner ,prijateljica  ali pa terapevt.

Svetovala bi vam, da se zazrete vase, v svoje občutke in čustva in, da se vprašate, kaj vam pravzaprav preprečuje uživanje?  Kako bi bilo, če bi se danes prepustili?

In navsezadnje, da bi si dovolili biti sami sebi dovolj.   

Ko boste spet prišli do notranje stiske, ko boste ugotovili, da vas spet nekaj zadržuje in ne (z)morete nikamor ,zapišite vaše občutke, misli ali kontaktirajte nekoga (morda se lahko to dogovorite tudi s terapevtom), ki mu zaupate, da vas podpre in vas opolnomoči.

Verjetno vam to ne bo uspelo takoj in bo potrebno več ponovitev. Malo po malo. Zaupajte si. Pojdite v naravo in poslušajte ptičje petje, ter dajte vse misli vstran. Zadihajte. Prepustite se vetriču, ki vam zapiha čez lase.

In občutite vaše občutke, ki naj stečejo skozi vas, kakršni koli so , sprejmite jih.

Naj bo to na začetku le minutka, ko se prepustite in uživate sami s seboj ali pa z otrokom.  In tako bo vsak dan lažje,  verjamem pa tudi, da se bo ta minutka hitro podaljšala v uro, ko se boste vedeli sprostiti in dati možgane na off. Vsekakor pa bi vam svetovala, da se posvetujete s terapevtom, ki vam bo vedel najbolje svetovati, ker bo poznal vaše ozadje in stiske.

Srečno.

Komentar je zapisala Tadeja Habjanič.

Najdete nas tudi na Facebooku.

The post Kako se opolnomočiti v partnerskem odnosu?: Svetovanje appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.

Vprašanje: S partnerjem imava 19 mesečnega otroka. Predlagala sem mu ločitev, saj hodiva eden mimo drugega, kot da se ne poznava. Strinjal se je, brez prigovarjanja. Zgodilo pa se je, da sem se jaz noro zaljubila v sodelavca. Tega moškega res čutim, a sva se zmenila, da prekineva stike, ker ne bi bilo pošteno do mojega moža. Ta moški mi ustreza v vseh pogledih in rada bi naredila kar največ, da dobro izpeljem zadevo in morda nadaljujem življenje s tem moški.  Kaj storiti in kako? Hvala za vse predloge.

______________________________________________________________________________________________________

Draga gospa, pozdravljeni. Ko sem vam že spisala odgovor, sem precej presenečeno slučajno ugotovila, da ste nas pred komaj 3 tedni že kontaktirali. Spraševali ste, kako rešiti prejšnji partnerski odnos. Glede na to, da ste v roku SAMO treh tednov spremenili mnenje, iz reševanja prvega odnosa, do prevare, ločitve in razmišljanja o novem odnosu, me v resnici za vas resno skrbi.

Skrbi me, da lahko hitro menjate razpoloženje, življenjske odločitve (pri tem, da gre za odnose!, ki vključujejo celo otroka!) in da ste vpeti v soodvisne odnose.

Za soodvisne je značilno, da ne zdržijo sami, vsakič znova, pa z vsakim novim odnosom, utopično upajo, da bo kaj drugače. Pa nikoli ni, ker odrešenja od občutkov osamljenosti in praznine, ne prinese druga oseba, le mi sami. Soodvisni že v zelo kratkem roku verjamejo, da jim druga oseba lahko prinese boljše življenje in hitro “padejo v odnos”. Najbrž ste tako začeli tudi preteklo partnersko zvezo in je zato to pripeljalo do krutih in tudi hitrih zaključkov. In zelo verjetno isto počnete sedaj, ko ste nov odnos začeli preko spolnosti.

Vse to je alarmantno in taksno vedenje ne more pripeljati do boljših odnosov, kot ste jih vajeni. Žal ne, četudi dobite popolnega partnerja.

Za začetek vam torej nujno svetujem, da si preberete vso možno literaturo na temo odvisnih odnosov (Zbogom, soodvisnost in pa vse knjige Sanje Rozman npr). Nujno pa bi vas usmerila h komu, ki se ukvarja prav s soodvisnostjo – to počnemo tudi terapevti na Institutu Vita bona.

*******

Glede same situacije pa takole. Zelo dobro se mi zdi, da se stvari pogledajo od daleč in. da ste se odločili za eno pavzo pri obema, da lahko začutite sebe. To se zdi v obdobju, ko se z nekom razhajamo, vedno izjemnega pomena. Raziti se, pa ne vedeti v globini zakaj, je vedno rizično, sploh če so tam otroci. Zato pohvale, da želite vse razčistiti.

Kaj če bi to zares storili počasi?

Si dali res konkreten odmor?

Bi se z vami poglobila v vašo situacijo. Ne pišete sicer, koliko časa sta bila že pred poroko skupaj…? Glede na podatke, pa sklepam, da ne dolgo časa. Da gre za odnos, ki se je začel hitro. Imam prav?

Taki odnosi pogosto (ko mine zaljubljenost in ko mine prva skrb za otroka (po cca 1 letu)) res pogosto doživijo en šok: par namreč, kar naenkrat nima več hormonov zaljubljenosti, nima več močne organske povezave, ima sicer otročka – ampak če sta v osnovi različna, to pomeni se več razlik in prepirov. V fazo, ko bi morala začet gradit na odnosu, vstopita se z enim bremenom (ne mislim otroka, pač pa na razhajanja idej o starševstvu, fokusu na otroku ipd). Skratka, tak par sploh ne mora izgraditi dejanskega odnosa. Ker nima šanse, če se ne ustavi. Iz rajske zaljubljenosti, ki ima vmes celo poroko in odločitev za otroka, lahko čez noč nastane pekel odtujenosti. In tak šok boli dvojno.

Zaupam vam, da je takih primerov na terapijah ogromno in da je to najbolj senzitivno obdobje za tiste pare, ki so zaceli hitro. Včasih pa so ravno bili skupaj npr 3 leta in ko je minila zaljubljenost, izvedeli za dojenčka. Ker je bil ves fokus na otročku in na gnezdenju, spet ni prišlo do preoblikovanja odnosa. In ljudje pridejo na terapijo potem, ko so cca 6 let skupaj, odtujeni in oddaljeni.

Prihod otroka, pa vedno vpliva na dinamiko para. Tudi tistega para, ki je lahko skupaj že več let in funkcionira čisto ok. Torej četudi ste v dobrem odnosu, ima otrok vpliv. Navadno pokaže zgolj na trdnost zveze pred otrokom… in morda se sliši kruto, ampak po raziskavah sodeč, na večino vpliva negativno, za en čas. Ko se par ponovno poveže, pa gre lahko na boljše.

Glede tega vam ne bi več veliko pisala, vam dajem v branje en svoj članek: TUKAJ

In pa povabim vas, da si ogledate webinar prav na to temo, organizira pa ga online šola za starše Veva (najdete ga tukaj). Ta predavanja delam rada, ker vidim, da je tega res veliko.

Pa da se vrnem k vam in vasi zgodbi in bom kar direktna.

To, da od ločenega ljubimca pričakujete varnega partnerja tudi po tem, ko bo minila zaljubljenost, je iluzorno pričakovanje. Že zato, ker varni nismo kar sami na sebi, ampak varni partnerji postanemo. V varnem zavezujočem odnosu.

Ne poznam vaše zgodbe detajlno, je pa zaznati, da vas je odtujenost pri bivšem bolela.

Sta se zmogla v tem s partnerjem sploh povezati, o tem resno usesti se pogovoriti? Če ne, potem je razhod brez pogovora alarm…

Sta šla kdaj do kakšne strokovne pomoči, kakršnekoli? Če ne, potem se mi zdi razhod alarmanten.

Ste se tokrat upali raziti, ker imate končno eno varnost v drugem moškem? Se sami ne bi upali raziti? Potem je razhod alarmanten.

Če ni bilo pogovorov ali pomoči, če je druga oseba pika na i, potem vam mora ob tem zagoreti rdeča lučka. Rdeča luč je znak, da se morate ustaviti in si priznati par zelo resnih stvari. Da je prejšnji odnos propadel zato, ker se nista znala ali zmogla pogovarjati in, da ga niti nista navzven želela rešiti. To je kar težka obtožba in nekako upam, da se motim. To, da je partner tiho, lahko kaže na več stvari. Da ne sme izražati jeze (da se ni nikoli naučil), to, da ima tak karakter (mirnejše soočanje z vsem), ali pa na to, da sluti, da ste se zaljubili drugje in ne vidi izhoda. Si predstavljam, da vas njegova tišina (tudi ob razhodu) spravlja se v večjo prizadetost in da vam ni lahko.

Če ste se znašli v zvezi, ob bivšem, ki je tih in ne zna komunicirati, vi pa ste živahni in polni akcije, si predstavljam, da vam je bilo težko peljati tak odnos.

Vsi odnosi so učenje, kako zdržati drug ob drugem – taksni, kjer sta si dva različna, pa zahtevajo se več učenja in potrpežljivosti.

Na kar bi vas jaz želela opozoriti, pod nujno, je to, da me zaskrbi, da glede na to, kako ste s prejšnjim partnerjem funkcionirali v prejšnji zvezi, da ne bo v obetajoči se nič drugače. Precej hitro po poroki sta se oba predala in to je kar alarmantno. Tudi v novi zvezi – profil človeka, ki ustreza in balansiranje žal ni dovolj dober  razlog uspeha zveze.

Za to, da odnos uspe, je potrebno ugotoviti, zakaj ste se nekje sploh znašli, kaj vas na partnerju privlači (in ne le odbija & zakaj ste se znašli v taki zvezi), kako lahko vedno komunicirata in sta povezana, kakšne so vajine obrambe in ali se lahko zavežeta v pravi odnos, kjer ne bosta bežala drug od drugega… kar se je dogajalo vam prej.

Sicer verjamem, da tudi zveze iz afer lahko uspejo. Čeprav je afera sama na sebi znak strahu, da se ljudje nimajo dovolj radi in prevarajo sebe (tisti ki vara, zato ker ne zmore it iz odnosa prej & ljubimec zato, ker sploh pristane na to pozicijo). Verjamem, da če ugotovite, v vmesnem času, zakaj je tudi vam lažje zbezati v drug odnos. Glede na opis precej hitro – da s tem povečate šanso, da uspete z novim.

Tudi sicer mislim, da lahko uspemo v vsakem odnosu, kjer se oba odločita za garanje. Afera ni najboljši indikator, ker pokaže, da sta se znašla dva, ki že nista garala. Ampak saj veste, obstajajo tudi izjeme, ki potrjujejo pravilo in morda ste tudi vi ena izmed njih. Tega ne ve nihče od nas.

Kakorkoli pa že, vam res svetujem, da si vzamete čas in dvojno predihate odločitev. Če bi bili brez otrok, bi se mi zdelo lažje, tako pa je tole malo drugačna situacija. Staršem vedno svetujem, naj gredo magari še zadnjič po pomoč, z drugim staršem, tako da bodo vedeli in čutili, da so naredili vse za odnos, & da zato ni šlo. Ko porabimo vse moči, da odnos rešimo, potem pa se lahko soočamo s tem, da ne gre in da je tudi to ok. Sicer pa lahko hitro ostaja kakšna krivda, če ne prej, potem, ko otrok vpraša, zakaj nista skupaj. Zato tudi vas spodbujam v to smer – ampak odločitev je pa seveda vaša.

V vsakem primeru si vzemite čas zase in za razmislek o prihodnosti – saj veste, vsi naši odnosi se ciklično ponavljajo, dokler jih ne razrešimo.

Morda pa preberete kaj o tem? Morda knjigo o Družinski terapiji (Christian Gostecnik) ali pa kaj na temo prevar (Veronika Podgorsek).

V vsakem primeru vam želim vse najboljše – ob komerkoli se bo odvila vaša pot – vso srečo in veliko ljubezni do sebe. Da izkoristite vaš čas, da ugotovite, kako ste unikatni, čudoviti, posebni in vredni. In da za to ne potrebujete prav nobenih zunanjih potrditev. Srečno!

Odgovor je zapisala družinska terapevtka Katja K. Knez Steinbuch.

Najdete nas tudi na Facebooku.

The post Ločitev od moža in nov odnos: Svetovanje za partnerje appeared first on Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija.