<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>sočutje Archives &#8211; Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</title>
	<atom:link href="https://druzinska-terapija.com/tag/socutje/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://druzinska-terapija.com/tag/socutje/</link>
	<description>Terapevtka družinske terapije Katja Knez Steinbuch</description>
	<lastBuildDate>Sat, 24 Jun 2023 10:37:07 +0000</lastBuildDate>
	<language>sl-SI</language>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	

<image>
	<url>https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/08/favicon-VB-100x100.png</url>
	<title>sočutje Archives &#8211; Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</title>
	<link>https://druzinska-terapija.com/tag/socutje/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Nesprejetje sošolca: Svetovanje za starše</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/nesprejetje-sosolca/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=nesprejetje-sosolca</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/nesprejetje-sosolca/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 20 Jul 2023 10:21:38 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
		<category><![CDATA[bullying]]></category>
		<category><![CDATA[dober družinski terapevt]]></category>
		<category><![CDATA[komunikacija]]></category>
		<category><![CDATA[medvrstniško nasilje]]></category>
		<category><![CDATA[nasilje]]></category>
		<category><![CDATA[nasvet]]></category>
		<category><![CDATA[nesrejetnje sošolca]]></category>
		<category><![CDATA[pogovor]]></category>
		<category><![CDATA[pomoč]]></category>
		<category><![CDATA[socialni delavci]]></category>
		<category><![CDATA[sočutje]]></category>
		<category><![CDATA[šola]]></category>
		<category><![CDATA[strokovna pomoč]]></category>
		<category><![CDATA[terapija]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://druzinska-terapija.com/?p=3143</guid>

					<description><![CDATA[<img width="1030" height="612" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2023/06/helping-kids-navigate-scary-news-stories-hero-1030x612.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" fetchpriority="high" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2023/06/helping-kids-navigate-scary-news-stories-hero-1030x612.jpg 1030w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2023/06/helping-kids-navigate-scary-news-stories-hero-300x178.jpg 300w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2023/06/helping-kids-navigate-scary-news-stories-hero-768x456.jpg 768w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2023/06/helping-kids-navigate-scary-news-stories-hero-1536x913.jpg 1536w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2023/06/helping-kids-navigate-scary-news-stories-hero-1500x891.jpg 1500w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2023/06/helping-kids-navigate-scary-news-stories-hero-705x419.jpg 705w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2023/06/helping-kids-navigate-scary-news-stories-hero.jpg 1592w" sizes="(max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><p>NESPREJETJE SOŠOLCA Sin (6. razred) ima sošolca, ki se jim je pridružil šele v četrtem razredu. Nekako ga cel razred ne sprejme medse, prvo leto je še nekako šlo , zdaj se mi zdi, da je vedno slabše. Ta fant pa na čuden način išče pozornost. Sinova družba ga nikakor ne sprejme medse, mu povejo, [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/nesprejetje-sosolca/">Nesprejetje sošolca: Svetovanje za starše</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="1030" height="612" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2023/06/helping-kids-navigate-scary-news-stories-hero-1030x612.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2023/06/helping-kids-navigate-scary-news-stories-hero-1030x612.jpg 1030w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2023/06/helping-kids-navigate-scary-news-stories-hero-300x178.jpg 300w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2023/06/helping-kids-navigate-scary-news-stories-hero-768x456.jpg 768w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2023/06/helping-kids-navigate-scary-news-stories-hero-1536x913.jpg 1536w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2023/06/helping-kids-navigate-scary-news-stories-hero-1500x891.jpg 1500w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2023/06/helping-kids-navigate-scary-news-stories-hero-705x419.jpg 705w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2023/06/helping-kids-navigate-scary-news-stories-hero.jpg 1592w" sizes="(max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><div class="xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs">
<div dir="auto">
<div>
<div class="x1yztbdb x1n2onr6 xh8yej3 x1ja2u2z">
<div class="x1n2onr6 x1ja2u2z">
<div class="">
<div class="">
<div class="x1a2a7pz" aria-posinset="39" aria-describedby=":r996: :r997: :r998: :r99a: :r999:" aria-labelledby=":r995:">
<div class="x78zum5 xdt5ytf">
<div class="x9f619 x1n2onr6 x1ja2u2z">
<div class="x78zum5 x1n2onr6 xh8yej3">
<div class="x9f619 x1n2onr6 x1ja2u2z x2bj2ny x1qpq9i9 xdney7k xu5ydu1 xt3gfkd xh8yej3 x6ikm8r x10wlt62">
<div>
<div class="" dir="auto">
<div id=":r997:" class="x1iorvi4 x1pi30zi x1swvt13 xjkvuk6" data-ad-comet-preview="message" data-ad-preview="message">
<div class="x78zum5 xdt5ytf xz62fqu x16ldp7u">
<div class="xu06os2 x1ok221b">
<div class="xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs x126k92a">
<div dir="auto">NESPREJETJE SOŠOLCA</div>
<div dir="auto"></div>
</div>
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s x126k92a">
<div dir="auto">Sin (6. razred) ima sošolca, ki se jim je pridružil šele v četrtem razredu. Nekako ga cel razred ne sprejme medse, prvo leto je še nekako šlo , zdaj se mi zdi, da je vedno slabše.</div>
<div dir="auto">Ta fant pa na čuden način išče pozornost.</div>
<div dir="auto">Sinova družba ga nikakor ne sprejme medse, mu povejo, da ga tudi ne želijo. Ampak on vedno rine v njih, jih tožari, da se nočejo z njim igrat, večkrat laže &#8211; zanalašč, vedno so oni krivi, on pa vreden pomilovanja, ker je prišlek in do danes nima prijateljev.</div>
<div dir="auto">Seveda so marsičesa res krivi oni, ker se ga hočejo rešit. Bojim se, da bo enkrat prišlo do fizičnega obračuna.</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">S sinom se veliko pogovarjam o tem, govorim mu dejansko bedarije, da se ga naj izogiba, da naj ne govori z njim, da če bo on kaj hotel, naj se naglas zadere &#8220;pusti me pri miru&#8221;.</div>
<div dir="auto">Pogovor s starši otroka, socialno delavko, nič ne pomaga, ker ga vsi pomilujejo. Celo v solo občasno ne pride. Črna ovca je vedno moj sin in njegova družba.</div>
<div dir="auto">Ta fant pa dejansko rabi pomoč, ampak je vsa pozornost popolnoma preusmerjena na ostale.</div>
<div dir="auto">V razredu ima še dovolj drugih sošolcev, ne vem zakaj sili ravno v tiste, ki ga ne marajo.</div>
<div dir="auto">Zakaj ga sin ne mara, sem videla na lastne oči in ga niti pod razno ne mislit silit naj bo prijatelj z njim.</div>
<div dir="auto">Rabim kak pameten nasvet.</div>
</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">__________________________________________________________________________________________________</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
<div class="xwya9rg x11i5rnm x1e56ztr x1mh8g0r xh8yej3">
<div>
<div>
<div>
<div class="x1n2onr6">
<div class="x6s0dn4 xi81zsa x78zum5 x6prxxf x13a6bvl xvq8zen xdj266r xktsk01 xat24cr x1d52u69 x889kno x4uap5 x1a8lsjc xkhd6sd xdppsyt">
<div class="x6s0dn4 x78zum5 x1iyjqo2 x6ikm8r x10wlt62">
<div class="">
<div class="x1i10hfl xjbqb8w x6umtig x1b1mbwd xaqea5y xav7gou x9f619 x1ypdohk xe8uvvx xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r xexx8yu x4uap5 x18d9i69 xkhd6sd x16tdsg8 x1hl2dhg xggy1nq x1o1ewxj x3x9cwd x1e5q0jg x13rtm0m x1n2onr6 x87ps6o x1lku1pv x1a2a7pz x1heor9g xnl1qt8 x6ikm8r x10wlt62 x1vjfegm x1lliihq" tabindex="0" role="button"></div>
</div>
</div>
<div class="x9f619 x1n2onr6 x1ja2u2z x78zum5 x2lah0s x1qughib x1qjc9v5 xozqiw3 x1q0g3np xykv574 xbmpl8g x4cne27 xifccgj"></div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Pozdravljeni.</div>
</div>
<div dir="auto"></div>
<div class="xdj266r x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs">
<h4 dir="auto">Ko v skupini otrok pride do takšnega izločanja je zelo pomembno, da odrasli, ki to opazite nekaj naredite.</h4>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Ta nekaj pa ni samo učenje postavljanja meja, ampak dejansko učenje obvladovanja konfliktov, kreiranje dialoga, spoštovanje drugih in drugačnih in ustvarjanje skupnosti.</div>
<div dir="auto">To so izjemno pomembne veščine za preživetje. Pa tudi za spoprijemanje s konflikti v odraslosti.</div>
<div dir="auto"></div>
</div>
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s">
<div dir="auto">Povežite se s strokovnimi delavci na šoli in učitelji in jih opozorite na alarmantno stanje v razredu.</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Ker je vaš sin med popularnimi in ni tisti, ki ga odrivajo, imata oba s sinom moč in priložnost narediti pomembno spremembo v življenju vseh vpletenih, še posebej pa v življenju fanta, ki ga otroci odrivajo.</div>
<div dir="auto"></div>
</div>
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s">
<div dir="auto">Verjamem, da vam je težko, ker ne želite sina siliti v odnose z drugimi. Vendar se je pomembno zavedati, da <a href="https://druzinska-terapija.com/kako-zascititi-otroka-pred-nasiljem/"><strong>medvrstniško nasilje</strong></a> in izolacija lahko veliko doprineseta do težav v duševnem zdravju v času mladostništva in tudi pozneje.</div>
<div dir="auto"></div>
</div>
<div class="x11i5rnm xat24cr x1mh8g0r x1vvkbs xtlvy1s">
<div dir="auto">Nič niste napisali kaj je narobe z fantom, zakaj ga ne marajo.</div>
<div dir="auto">Kaj ste se pogovarjali z njegovimi starši in strokovnimi delavci v šoli, ko ste napisali da ni pomagalo?</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Morda lahko napišete kaj več o tem, da bomo lažje razumeli situacijo.</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Tako kot ste jo opisali sedaj, pa vidim samo otroka v stiski, ki na neprimeren način išče stik z drugimi, da bi bil viden in sprejet. To pa je nekaj kar si vsi želimo in po čem hrepenimo.</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Včasih, ko otroci ne zmorejo najti primerne poti, smo za to tukaj odrasli, da jim pomagamo in predvsem pokažemo z vzgledom.</div>
</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Komentar je napisala <strong>terapevtka</strong> Barbara Holcman.</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Najdete nas tudi na <a href="https://www.facebook.com/druzinskaterapija.vitabona">Facebooku</a> in na <a href="https://www.instagram.com/druzinskaterapijavitabona/">Instagramu</a>.</div>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/nesprejetje-sosolca/">Nesprejetje sošolca: Svetovanje za starše</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/nesprejetje-sosolca/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Kako naprej, ko ne uspem biti sočuten starš : Svetovanje za starše</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/socuten-stars/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=socuten-stars</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/socuten-stars/#comments</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 04 Oct 2022 05:57:50 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
		<category><![CDATA[dober družinski terapevt]]></category>
		<category><![CDATA[Kako naprej]]></category>
		<category><![CDATA[ko ne uspem biti sočuten starš?]]></category>
		<category><![CDATA[krivda]]></category>
		<category><![CDATA[občutki]]></category>
		<category><![CDATA[otroci]]></category>
		<category><![CDATA[otrok]]></category>
		<category><![CDATA[pomoč]]></category>
		<category><![CDATA[popolnost]]></category>
		<category><![CDATA[sočuten]]></category>
		<category><![CDATA[sočutje]]></category>
		<category><![CDATA[sočutno starševstvo]]></category>
		<category><![CDATA[starsevstvo]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://druzinska-terapija.com/?p=2668</guid>

					<description><![CDATA[<img width="996" height="664" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/10/irritated-mother-suffer-from-misbehaving-little-kid-bored-disturb-mom-from-work-hit-her-with-pillow_165285-3983.webp" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/10/irritated-mother-suffer-from-misbehaving-little-kid-bored-disturb-mom-from-work-hit-her-with-pillow_165285-3983.webp 996w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/10/irritated-mother-suffer-from-misbehaving-little-kid-bored-disturb-mom-from-work-hit-her-with-pillow_165285-3983-300x200.webp 300w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/10/irritated-mother-suffer-from-misbehaving-little-kid-bored-disturb-mom-from-work-hit-her-with-pillow_165285-3983-768x512.webp 768w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/10/irritated-mother-suffer-from-misbehaving-little-kid-bored-disturb-mom-from-work-hit-her-with-pillow_165285-3983-705x470.webp 705w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/10/irritated-mother-suffer-from-misbehaving-little-kid-bored-disturb-mom-from-work-hit-her-with-pillow_165285-3983-450x300.webp 450w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/10/irritated-mother-suffer-from-misbehaving-little-kid-bored-disturb-mom-from-work-hit-her-with-pillow_165285-3983-600x400.webp 600w" sizes="(max-width: 996px) 100vw, 996px" /><p>Pozdravljeni! Blizu so mi teme, ki se tu razpravljajo in rada jim sledim in kolikor je možno tudi tako živimo doma&#8230; Ob vsem tem imam veliko krivde, ker ne zmorem biti takšna opora otroku, kot bi naj bila. Težko mi je, ko vidim, da otroku povzročam travme ko ne zmorem prav reagirati ob raznih trigerijh, [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/socuten-stars/">Kako naprej, ko ne uspem biti sočuten starš : Svetovanje za starše</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="996" height="664" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/10/irritated-mother-suffer-from-misbehaving-little-kid-bored-disturb-mom-from-work-hit-her-with-pillow_165285-3983.webp" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/10/irritated-mother-suffer-from-misbehaving-little-kid-bored-disturb-mom-from-work-hit-her-with-pillow_165285-3983.webp 996w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/10/irritated-mother-suffer-from-misbehaving-little-kid-bored-disturb-mom-from-work-hit-her-with-pillow_165285-3983-300x200.webp 300w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/10/irritated-mother-suffer-from-misbehaving-little-kid-bored-disturb-mom-from-work-hit-her-with-pillow_165285-3983-768x512.webp 768w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/10/irritated-mother-suffer-from-misbehaving-little-kid-bored-disturb-mom-from-work-hit-her-with-pillow_165285-3983-705x470.webp 705w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/10/irritated-mother-suffer-from-misbehaving-little-kid-bored-disturb-mom-from-work-hit-her-with-pillow_165285-3983-450x300.webp 450w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/10/irritated-mother-suffer-from-misbehaving-little-kid-bored-disturb-mom-from-work-hit-her-with-pillow_165285-3983-600x400.webp 600w" sizes="(max-width: 996px) 100vw, 996px" /><div dir="auto">Pozdravljeni! Blizu so mi teme, ki se tu razpravljajo in rada jim sledim in kolikor je možno tudi tako živimo doma&#8230;</div>
<div dir="auto">Ob vsem tem imam veliko krivde, ker ne zmorem biti takšna opora otroku, kot bi naj bila. Težko mi je, ko vidim, da otroku povzročam <strong>travme</strong> ko ne zmorem prav reagirati ob raznih trigerijh, težko mi je, ko je šel v vrtec pri 20m starosti, čeprav sem si vedno želela biti z otroki doma, ko so majhni, ampak sem jaz rabila &#8220;pavzo&#8221;, da svoje življenje sestavim nazaj (žal nimam nobene pomoči). V vrtcu je zelo rada in sem tega zelo vesela.</div>
<div dir="auto"></div>
<h4 dir="auto">Ampak ko berem, kako je dobro da je otrok doma do 3 leta vsaj in podobno,  se z vsem strinjam, ampak jaz tega nisem zmogla.</h4>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Ko berem vaše izkušnje, se mi zdi, da ste vsi super starši. Kako vam uspeva? Se še kdo od vas srečuje z občutki krivde? Ali ima otrok vseeno <strong>travme</strong>, čeprav je šel pred 3 letom v varstvo, ker sem bila jaz kot starš preveč na dnu, da bi zanj dobro poskrbela?  Včasih mi je res težko ob vsem prebranem in sem zaradi tega še manj sproščena, ker trenutno ne zmorem dajati toliko svojem otroku.  Kako se spopadate s tem, ko<a href="https://druzinska-terapija.com/socutno-partnerstvo-gor-ali-dol-noben-me-ne-razume/"> ne uspete <strong>sočutno</strong></a> vzgajati in biti <strong>sočuten</strong> starš svojem otroku? Se mi zdi, da tisti, ki tega ne poznajo in &#8220;se ne sekirajo&#8221;, pridejo bolj sproščeno &#8220;skozi&#8221;. Hvaležna za vaša razmišljanja <span class="x3nfvp2 x1j61x8r x1fcty0u xdj266r xhhsvwb xat24cr xgzva0m xxymvpz xlup9mm x1kky2od"><img loading="lazy" decoding="async" src="https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/t6c/1/16/2764.png" alt="&#x2764;" width="16" height="16" /></span></div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">___________________________________________________________________________________________________</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Pozdravljena mamica.</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">
<div dir="auto">Večkrat opažam, da s(m)o mamice v <strong>sočutnih</strong> skupinah izjemno, izjemno senzibilne na krivdo in občutek sramu. Da bi morale biti najboljše mame, se potruditi veliko pa še več, da nikoli ni dovolj. Najbrž se v starševstvu odražajo vsi ti težki občutki, ki smo jih prejeli od doma. <span class="x3nfvp2 x1j61x8r x1fcty0u xdj266r xhhsvwb xat24cr xgzva0m xxymvpz xlup9mm x1kky2od"><img loading="lazy" decoding="async" src="https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/tf2/1/16/1f615.png" alt="&#x1f615;" width="16" height="16" /></span></div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Kar hočem povedati: v <a href="https://www.facebook.com/groups/758085214291490?multi_permalinks=5073648176068484&amp;hoisted_section_header_type=recently_seen">skupini</a> boste dobili veliko priporočil, itak , veliko razlag, tudi novih idej &#8211; ampak to ne pomeni, da če vi delate kaj drugače, da niste dovolj dobra mami.</div>
<div dir="auto"></div>
<h4 dir="auto">Prav obratno &#8211; ena ključnih načel <strong>sočutnega</strong> starševstva je to, da smo <strong>sočutni</strong> <a href="https://druzinska-terapija.com/sram-nemoc/">NAJPREJ do sebe</a> (saj veste, tudi na letalu je treba v primeru nesreče najprej masko dat sebi, šele potem otroku)<span class="x3nfvp2 x1j61x8r x1fcty0u xdj266r xhhsvwb xat24cr xgzva0m xxymvpz xlup9mm x1kky2od"><img loading="lazy" decoding="async" src="https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/t6c/1/16/2764.png" alt="&#x2764;&#xfe0f;" width="16" height="16" />.</span></h4>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Če vam ta <a href="https://www.facebook.com/groups/758085214291490?multi_permalinks=5073648176068484&amp;hoisted_section_header_type=recently_seen">skupina</a> ali pa katerakoli druga daje občutek, da niste dovolj, potem je smiselno, da občutek predihate in se pogledate v ogledalo in si priznate, da ste dobra mami.</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">V taksnih primerih kdaj celo rečem ok kaj če bi malo manj sledili temu, kaj družba sporoča da je ok, in malo več sebi &#8211; pa čeprav boste zato manjkrat kliknila našo skupino?</div>
<div dir="auto">Toplo, toplo vam priporočam da tukaj najprej poskrbite zase, za svoje občutke ipd.  Ne glede na vsa priporočila in vse napotke. Nujno je, da poskrbite zase in za to, da se počutite ok.</div>
<div dir="auto">Še več bom rekla &#8211; če je mama pod stresom, ker je otrok doma do 5.leta, potem je jasno boljše, če ga nima doma in je potem boljša mama, ko pa je otrok z njo. Vedno iščemo optimume za prav določeno situacijo &#8211; saj nismo vsi enaki, prav tako pa nismo vsi za vse.</div>
<div dir="auto"></div>
<h4 dir="auto">Ene mame brez problema šolajo na domu, nekatere tega nikoli ne bi želele, tretje ne zmogle.</h4>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Vse pa so top mame. In tudi vi ste. Samo priznajte si to.</div>
<div dir="auto">Pa odkrite iz kje toliko krivde, ki vam dela škodo<span class="x3nfvp2 x1j61x8r x1fcty0u xdj266r xhhsvwb xat24cr xgzva0m xxymvpz xlup9mm x1kky2od"><img loading="lazy" decoding="async" src="https://static.xx.fbcdn.net/images/emoji.php/v9/te7/1/16/1f494.png" alt="&#x1f494;" width="16" height="16" /></span></div>
<div dir="auto">Srečno.</div>
</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Komentar je napisala in uredila <strong>družinska terapevtka</strong> Katja K. Knez Steinbuch.</div>
<div dir="auto"></div>
<div dir="auto">Najdete nas tudi na <a href="https://www.facebook.com/druzinskaterapija.vitabona">Facebooku</a> in <a href="https://www.instagram.com/druzinskaterapijavitabona/">Instagramu</a>.</div>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/socuten-stars/">Kako naprej, ko ne uspem biti sočuten starš : Svetovanje za starše</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/socuten-stars/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>1</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Kako pomiriti otroka, ki sprašuje o vojni?</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/vojni/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=vojni</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/vojni/#comments</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 11 Mar 2022 18:00:01 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
		<category><![CDATA[čustva]]></category>
		<category><![CDATA[dobra družinska terapija]]></category>
		<category><![CDATA[Kako pomiriti otroka]]></category>
		<category><![CDATA[ki sprašuje o vojni]]></category>
		<category><![CDATA[napetost]]></category>
		<category><![CDATA[nemoč]]></category>
		<category><![CDATA[pomoč]]></category>
		<category><![CDATA[potrebe]]></category>
		<category><![CDATA[prostor]]></category>
		<category><![CDATA[razumevanje]]></category>
		<category><![CDATA[sočutje]]></category>
		<category><![CDATA[stiska]]></category>
		<category><![CDATA[strah]]></category>
		<category><![CDATA[stres]]></category>
		<category><![CDATA[travma]]></category>
		<category><![CDATA[travmatični dogodki]]></category>
		<category><![CDATA[varnost]]></category>
		<category><![CDATA[vojna]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://druzinska-terapija.com/?p=1891</guid>

					<description><![CDATA[<img width="563" height="537" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/03/7a59623e95a1f4769096a6b8509ed7d1.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" /><p>Ko govorimo o tem, kako otroci doživljajo vojno, se lahko srečamo z dvema nevarnostima: prva je ta, da zaradi lastne stiske ali napačne ideje o vojni sploh ne govorimo, druga pa to, da otroke preobremenimo. Izogibanje teme ali čustveno preveč naporno govorjenje otrokom delata medvedjo uslugo. Če o dogodkih ne govorimo, se otroci lahko počutijo [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/vojni/">Kako pomiriti otroka, ki sprašuje o vojni?</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="563" height="537" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2022/03/7a59623e95a1f4769096a6b8509ed7d1.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" /><p><span data-contrast="none">Ko govorimo o tem, kako otroci </span><b><span data-contrast="none">doživljajo vojno</span></b><span data-contrast="none">, se lahko srečamo z dvema nevarnostima: prva je ta, da zaradi</span><b><span data-contrast="none"> lastne stiske</span></b><span data-contrast="none"> ali </span><b><span data-contrast="none">napačne ideje</span></b><span data-contrast="none"> o </span><b><span data-contrast="none">vojni </span></b><span data-contrast="none">sploh ne govorimo, druga pa to, da otroke preobremenimo. Izogibanje teme ali čustveno preveč naporno govorjenje otrokom delata medvedjo uslugo. Če o dogodkih ne govorimo, se otroci lahko počutijo same in</span><b><span data-contrast="none"> bolj prestrašene.</span></b><span data-contrast="none"> Podoben efekt pa lahko dosežemo, če </span><a href="https://druzinska-terapija.com/kam-po-pomoc-v-dusevni-stiski/"><b><span data-contrast="none">naše strahove</span></b></a><span data-contrast="none"> pomirjamo preko njih. Zato je vedno na prvem mestu &#8211; pri vseh </span><b><span data-contrast="none">travmatičnih </span></b><span data-contrast="none">dogodkih to, da se z dogodkom soočimo najprej sami: da ga ne minimaliziramo, racionaliziramo, si priznamo vse občutke, najdemo prostor, da jih </span><b><span data-contrast="none">izrazimo, reguliramo in pomirimo</span></b><span data-contrast="none">. </span></p>
<p>&nbsp;</p>
<blockquote>
<h4><span data-contrast="none">Ko smo mi v dobri koži, lažje spregovorimo tudi z otroci.</span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></h4>
</blockquote>
<p><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p>
<p><span data-contrast="none">Pogovor z otroci je pomemben, ker pogosto nimajo prave predstave o </span><b><span data-contrast="none">vojni</span></b><span data-contrast="none">, od nas pa vseeno absorbirajo različne občutja. Četudi smo mi mirni, se </span><b><span data-contrast="none">vojna </span></b><span data-contrast="none">vseeno dogaja, otroci pa lahko v stik z njo ne pridejo samo preko nas, ampak tudi preko drugih. Otroci morda ne razumejo dogajanja v Ukrajini, lahko pa </span><b><span data-contrast="none">čutijo nesigurnost</span></b><span data-contrast="none">, </span><b><span data-contrast="none">napetost </span></b><span data-contrast="none">in </span><b><span data-contrast="none">strahove.</span></b><span data-contrast="none"> Zato je pomembno, da o teh temah nismo tiho. Glavno vodilo pri pogovorih naj bo </span><b><span data-contrast="none">sočutje </span></b><span data-contrast="none">in </span><b><span data-contrast="none">razumevanje</span></b><span data-contrast="none">, da je ta tema za otroke še težja kot za nas. Pomembno je, da je pogovor primeren starosti otroka. Z mlajšimi je dobro poenostaviti in uporabiti igro, s starejšimi pa lahko ubesedimo več.</span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p>
<p><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p>
<p><span data-contrast="none">Če je pri </span><b><span data-contrast="none">vrtčevskih otrocih</span></b><span data-contrast="none"> navadno dovolj že to, da v nekaj stavkih opišemo, da se nekaj dogaja, ampak da bo vse ok in da smo mi tukaj in </span><b><span data-contrast="none">na varnem</span></b><span data-contrast="none">, bo pri starejših potrebne več interakcije. Če bi že pri manjših opazili, da so vznemirjeni in da postavljajo vprašanja, ne da bi jih mi poučili&#8230; Bi jim mi skušali na preprost način odgovarjati (jasno in kratko) in pomiriti. Pomembno je, da mlajših ne izpostavljamo posnetkom </span><b><span data-contrast="none">vojne</span></b><span data-contrast="none">, saj jim lahko povzročijo še </span><b><span data-contrast="none">več stresa</span></b><span data-contrast="none">. </span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p>
<blockquote>
<h4><span data-contrast="none">Mlajši otroci svoje </span><b><span data-contrast="none">strahove </span></b><span data-contrast="none">izražajo preko igre, ki lahko v tem času postane npr. bolj agresivna. Včasih pri mlajših lahko pomaga tudi igra preko igračk (vprašate kaj igračke čutijo, otroci pa odigrajo&#8230;). Lahko pa otrokom pustimo, da narišejo svoje doživljanje&#8230; Bistveno v vseh primerih je, da jim ovrednotimo občutke (si prestrašen/jezen/žalosten/&#8230;, na koncu pa pomirimo).</span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></h4>
</blockquote>
<p><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p>
<p><span data-contrast="none">Za začetek je torej bistveno vse otroke opazovati in jim </span>dati prostor<span data-contrast="none">, da spregovorijo. Osnovnošolske in starejše otroke je tako dobro namerno vprašati, če so kaj slišali, kaj oni menijo, da se dogaja, kako se </span><b><span data-contrast="none">oni počutijo</span></b><span data-contrast="none"> v zadnjem tednu, kako oni doživljajo trenutno situacijo. Vprašanje zastavimo čim bolj odprto, da imajo možnost povedati vse, kar čutijo in ne le odgovoriti z ja ali ne. Šele ko nam otroci zaupajo svoje počutje, lahko mi odgovorimo na </span><b><span data-contrast="none">njihove potrebe</span></b><span data-contrast="none">. Pomembno je, da vemo, kaj otroci o </span><b><span data-contrast="none">vojni </span></b><span data-contrast="none">že vedo. </span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p>
<p><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p>
<p><span data-contrast="none">Ko otroci spregovorijo, je pomembno, da smo do </span><b><span data-contrast="none">njihovega doživljanja vojne</span></b><span data-contrast="none"> spoštljivi: jih ne prekinjamo, ne vsiljujemo svojih prepričanj, poskušamo razumeti njihova prepričanja in pustimo izraziti vse občutke, četudi z njimi morda težje zdržimo. Normalno je, da bo otroke </span><b><span data-contrast="none">strah</span></b><span data-contrast="none">, morda so tudi napeti (kar se lahko kaže v povečanem številu tantrumov, nesoglasij, agresije, ipd.) ali </span><b><span data-contrast="none">žalostni</span></b><span data-contrast="none">, kot tudi to, da teh momentov ne doživljajo tako močno. </span><b><span data-contrast="none">Čustva vrednotimo</span></b><span data-contrast="none"> in jih ne obsojamo (čeprav so morda čisto drugačna od naših), saj je pomembno, da otroci </span><b><span data-contrast="none">čutijo </span></b><span data-contrast="none">našo podporo. </span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p>
<p><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p>
<blockquote>
<h4><span data-contrast="none">Otroke pomirja tudi to, da kljub temu, da nekje obstaja </span><b><span data-contrast="none">vojna</span></b><span data-contrast="none">, odrasli nismo brezbrižni in da v resnici skušamo stvari rešiti in da se veliko odraslih ukvarja s tem, kako rešiti to stanje. Občutek, da ni nekaj stalnega in da delujejo stvari v smer pozitivnega, daje upanje vsem.</span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></h4>
</blockquote>
<p><span data-contrast="none">Pri premagovanju </span><b><span data-contrast="none">občutka nemoči </span></b><span data-contrast="none">in tega, da nimajo kontrole, pa lahko najdemo praktične načine, kako lahko otroci pomagajo k rešitvi: narišejo sliko v podporo, skupaj s starši pošljejo sms za pomoč, oddajo denar ali oblačila ipd. Pri tem pa moramo biti pozorni na to, da otroke ne naredimo ravno za odločevalce, ampak jim le damo možnost, da premagajo</span><b><span data-contrast="none"> občutek</span></b><span data-contrast="none">, da nimajo kontrole. </span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p>
<p><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p>
<p><b><span data-contrast="none">Travmatične dogodke</span></b><span data-contrast="none"> lahko vedno rešujemo s temi pristopi:</span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p>
<p><span data-contrast="none">&#8211; otroka opazujemo, poslušamo in tudi vprašamo (odprta vprašanja: kako ti vidiš te dogodke?)</span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p>
<p><span data-contrast="none">&#8211; </span><b><span data-contrast="none">otrokova doživljanja sprejmemo in ovrednotimo, zrcalimo</span></b><span data-contrast="none"> (vidim, da čutiš nemoč)</span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p>
<p><span data-contrast="none">&#8211;</span><b><span data-contrast="none"> ko jih ovrednotimo, pa lahko pomirimo</span></b><span data-contrast="none">: ubesedimo, kaj se je že spremenilo, da smo tukaj skupaj z njimi, na varnem in kaj lahko še spremenimo</span><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p>
<p><span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p>
<p><b><span data-contrast="none">Travme </span></b><span data-contrast="none">se rešujejo tako, da jih nekdo opazi, prepozna, ovrednoti. Ker pri </span><b><span data-contrast="none">travmi </span></b><span data-contrast="none">doživljanje dogodkov ni celostno, moramo otrokom pomagati dogodke ponovno povezati v celoto. Ko otrokom damo možnost, da o tem spregovorijo, se preko govora, ustvarjanja ali igre, ustvarjajo nove povezave in cela slika, ki jih dejansko pomiri.</span> <span data-ccp-props="{&quot;201341983&quot;:0,&quot;335559739&quot;:160,&quot;335559740&quot;:259}"> </span></p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Prispevek je zapisala <strong>družinska terapevtka</strong> Katja K. Knez Steinbuch.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Najdete nas tudi na <a href="https://www.facebook.com/druzinskaterapija.vitabona">Facebooku</a> ali <a href="https://www.instagram.com/druzinskaterapijavitabona/">Instagramu</a>.</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/vojni/">Kako pomiriti otroka, ki sprašuje o vojni?</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/vojni/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>1</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Tekmovanje v partnerstvu: Svetovanje za pare</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/tekmovanje-v-partnerstvu/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=tekmovanje-v-partnerstvu</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/tekmovanje-v-partnerstvu/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 25 Sep 2021 19:22:01 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
		<category><![CDATA[dober družinski terapevt]]></category>
		<category><![CDATA[osebna rast]]></category>
		<category><![CDATA[partner]]></category>
		<category><![CDATA[partnerska terapija]]></category>
		<category><![CDATA[pomoč v stiski]]></category>
		<category><![CDATA[sočutje]]></category>
		<category><![CDATA[strah]]></category>
		<category><![CDATA[svetovanje za pare cena]]></category>
		<category><![CDATA[tekmovalni partner]]></category>
		<category><![CDATA[tekmovanje v partnerstvu]]></category>
		<category><![CDATA[terapevt]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://druzinska-terapija.com/?p=1545</guid>

					<description><![CDATA[<img width="687" height="1030" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/08/549ba8e764c82_-_elle-relationship-couple-tips-xln-xln.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="Svetovanje za pare, partnersko svetovanje, srečno partnerstvo, sočutno partnerstvo" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/08/549ba8e764c82_-_elle-relationship-couple-tips-xln-xln.jpg 800w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/08/549ba8e764c82_-_elle-relationship-couple-tips-xln-xln-600x900.jpg 600w" sizes="(max-width: 687px) 100vw, 687px" /><p>Vprašanje:  Želela bi izpostaviti problem tekmovanja v partnerstvu. Zdi se mi, kot da tekmujeva glede vsega: Kdo je bolj pameten, kdo več zasluži, katerega bolj boli glava, pri katerem so otroci bolj pridni, skratka tekmovanju ni konca. Če mu omenim to tekmovanje, to zanika. Včasih se zato tudi spreva. Na koncu pa se vedno počutim [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/tekmovanje-v-partnerstvu/">Tekmovanje v partnerstvu: Svetovanje za pare</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="687" height="1030" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/08/549ba8e764c82_-_elle-relationship-couple-tips-xln-xln.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="Svetovanje za pare, partnersko svetovanje, srečno partnerstvo, sočutno partnerstvo" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/08/549ba8e764c82_-_elle-relationship-couple-tips-xln-xln.jpg 800w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/08/549ba8e764c82_-_elle-relationship-couple-tips-xln-xln-600x900.jpg 600w" sizes="(max-width: 687px) 100vw, 687px" /><p><strong>Vprašanje:  </strong>Želela bi izpostaviti problem <strong>tekmovanja v partnerstvu</strong>. Zdi se mi, kot da <strong>tekmujeva</strong> glede vsega: Kdo je bolj pameten, kdo več zasluži, katerega bolj boli glava, pri katerem so otroci bolj pridni, skratka <strong>tekmovanju</strong> ni konca. Če mu omenim to <strong>tekmovanje</strong>, to zanika. Včasih se zato tudi spreva. Na koncu pa se vedno počutim <strong>nezadostna</strong>. Skupaj sva 13 let in imava 2 otroka. Hvala za odgovor.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Spoštovani,</p>
<p>najprej bi vas pohvalila, da ste <strong>opazili vzorec</strong>, v katerega ste <strong>ujeti</strong> skupaj z možem. To je prvi korak, da sploh lahko pride do <strong>spremembe</strong>. Naslednji korak je <strong>razumevanje</strong> zakaj se to dogaja. Do teh odgovorov boste najlažje prišli sami z iskreno <strong>samoanalizo</strong>. Če ne gre in bi radi poglobljeno razreševanje, je <strong>dober partnerski terapevt</strong> pri tem v veliko <strong>pomoč</strong>. Ob vsem tem se bodo, če si boste dovolili sprožila <strong>močna čutenja</strong>, ki so lahko <strong>zelo boleča</strong>.</p>
<blockquote>
<h4><strong>Bodite nežni s sabo</strong> in zavedajte se, da <strong>čustva </strong>pridejo in potem tudi minejo.</h4>
</blockquote>
<p>Pomembno pa je, da vse kar je potlačeno pride na plan, da se osvobodite bremena ter lažje živite dalje.</p>
<p>Moja vprašanja so zgolj ugibanje, kje je lahko <strong>vzrok</strong> in naj vas vodijo k poglobljenemu <strong>razmišljanju</strong>, da boste lažje razumeli. Še prej pa bi odgovorila na vaše vprašanje ali vi vse skupaj sprožate. V <a href="https://druzinska-terapija.com/kaj-delam-narobe-partnerstvo/"><strong>partnerstvu</strong></a> ima vsak svoj <strong>del odgovornosti</strong>. Za takšno preigravanje primerjanja oz. <strong>tekmovanja</strong> sta vedno potrebna dva. Verjetno imata oba staro rano na področju lastne vrednosti in le to povezujeta s trpljenjem. Bolj kot sem utrujen, bolj kot me kaj boli, več denarja kot prinesem itd. več sem vreden.</p>
<p>&nbsp;</p>
<blockquote>
<h4>Poskusite pozornost vsaj za nekaj časa obrniti nase. Dobro je tudi, da si zapisujete vse občutke ter spoznanja o sebi. Partner ima svoj del, na njega ne morete vplivati drugače kot z zgledom. Ko bo videl, da je vaš odziv drugačen, bo postal radoveden in takrat morda bolj dovzeten za vaš nasvet, kako ste prišli do spremembe.</h4>
</blockquote>
<p>&nbsp;</p>
<p>Bom od zdaj naprej pisala o vaših možnih izkušnjah v preteklosti, verjetno pa je mož doživljal zelo podobno vzdušje v <strong>lastni družini</strong>. Kako je bilo v vaši <strong>primarni družini?</strong> So vas starši zmogli <strong>videti</strong> in <strong>sprejeti</strong> z <strong>ljubeznijo</strong> takšno kot zares ste? So zmogli dati <strong>pohvalo</strong> in <strong>potrditev</strong> ter <strong>vzpodbudo</strong> pri stvareh, ki so vam šle dobro? Ste lahko čutili da ste <strong>vredni</strong> in <strong>zaželjeni</strong> ter predvsem <strong>ljubljeni</strong> samo zato ker ste? Če pogledate svoj otroški obraz, kaj vam pove? Je <strong>sproščen</strong>, <strong>igriv</strong>, <strong>nasmejan</strong>, <strong>radoveden</strong> ali pa se na njem kaže <strong>žalost</strong>, <strong>strah</strong>, <strong>osamljenost</strong>, morda je prelit s solzami? So vas starši <strong>opazili</strong> le kadar ste bili bolni in ste takrat dobili več <strong>pozornosti</strong>, <strong>nežnosti</strong> in <strong>razumevanja</strong>? Morda je kdo od vaših <strong>staršev</strong> doživljal svet kot nevaren in samega sebe kot <strong>žrtev</strong> krute usode? Ob vašem opisu se čuti, da se je za pozornost treba boriti, nenehno <strong>dokazovati</strong> in da, ne glede na to, kako se počutiš, kaj narediš ali izrečeš, nikoli ni dovolj dobro.</p>
<h4>Na koncu ste zapisali, da se po prepiru vedno počutite <strong>nezadostno</strong>.</h4>
<p>To je vaša notranja struktura, da niste <strong>vredni lepih besed</strong>, da si ne zaslužite <strong>sočutja</strong>, da vaš doprinos k družini nima nobene <strong>vrednosti</strong>. In to priznanje, tolažbo, <strong>sočutje</strong>, ljubezen boste najprej morali pokloniti sama sebi.</p>
<p><strong>Partner</strong> ima svoje stvari in je sprožilec vašega počutja, vendar ko vas ne bodo več njegovi odzivi iztirili, ne boste čutili več <strong>potrebe</strong> po njegovi <strong>potrditvi</strong>, se bo tudi dinamika <strong>vajinega</strong> <strong>odnosa</strong> spremenila. Vse skupaj je proces in <strong>stare vzorce</strong>, ki se ponavljajo, se ne da odpraviti čez noč. Lahko pa se počasi zavedate svojih odzivov in doprinosa, ter tukaj delate majhne spremembe. Obtoževanje in podajanje <strong>krivde</strong> ter očitkov ni prava pot, saj rušijo<strong> stabilnost odnosa.</strong> Lahko pa se dogovorita, da si vzameta vsak 10 minut za izpoved tistega dne in govorita takrat izključno o svojem doživljanju, brez poseganja v besedo in brez primerjav. Drugi se v teh 10 minutah uči aktivnega poslušanja. V <strong>pomoč</strong> vama je lahko tudi knjiga Močno me objemi (Sue Johnson), kjer so praktične vaje za poglabljanje, kaj se pod navideznim problemom v resnici skriva.</p>
<p>Vse dobro vam želim pri nadaljnji poti <strong>osebne rasti</strong>.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Odgovor je zapisala <strong>družinska terapevtka</strong> Saša Golob.</p>
<p>Najdete nas tudi na <a href="https://www.facebook.com/druzinskaterapija.vitabona/">Facebooku.</a></p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/tekmovanje-v-partnerstvu/">Tekmovanje v partnerstvu: Svetovanje za pare</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/tekmovanje-v-partnerstvu/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Vstop v vrtec: Svetovanje za starše</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/vstop-v-vrtec-starsevstvo/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=vstop-v-vrtec-starsevstvo</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/vstop-v-vrtec-starsevstvo/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 13 Aug 2021 19:22:59 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
		<category><![CDATA[anksioznost]]></category>
		<category><![CDATA[družinska terapevtka]]></category>
		<category><![CDATA[nepredelane zlorabe]]></category>
		<category><![CDATA[partner]]></category>
		<category><![CDATA[podedovan strah]]></category>
		<category><![CDATA[separacija]]></category>
		<category><![CDATA[separacijska kriza]]></category>
		<category><![CDATA[separacijska tesnoba]]></category>
		<category><![CDATA[sočutje]]></category>
		<category><![CDATA[strah]]></category>
		<category><![CDATA[stres]]></category>
		<category><![CDATA[svetovanje za starše]]></category>
		<category><![CDATA[terapija]]></category>
		<category><![CDATA[travma]]></category>
		<category><![CDATA[vrtec]]></category>
		<category><![CDATA[vstop v vrtec]]></category>
		<category><![CDATA[zaupanje]]></category>
		<category><![CDATA[zloraba]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://druzinska-terapija.com/?p=1486</guid>

					<description><![CDATA[<img width="1030" height="687" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/iStock-1163705459-1030x687.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="otroštvo, srečno otroštvo, težave v otroštvu, rane iz otroštva, srečni otrok" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/iStock-1163705459-1030x687.jpg 1030w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/iStock-1163705459-600x400.jpg 600w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/iStock-1163705459-300x200.jpg 300w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/iStock-1163705459-768x512.jpg 768w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/iStock-1163705459-1536x1024.jpg 1536w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/iStock-1163705459-2048x1365.jpg 2048w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/iStock-1163705459-1500x1000.jpg 1500w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/iStock-1163705459-705x470.jpg 705w" sizes="(max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><p>Pozdravljeni! Kako se kot starš, psihično pripraviti na vstop v vrtec( prvorojenec)?  Verjetno je separacijska anksioznost nekaj normalnega za oba, pa vendar kaj storiti, če je mamina anksioznost res velika? Kako se psihično pripraviti, umiriti in predvsem zaupati, da bo vse ok? Hvala ___________________________________________________________________________________________________________________ &#160; Pozdravljeni. Hvala za vaše vprašanje. Vidim, da imamo mame pogoste [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/vstop-v-vrtec-starsevstvo/">Vstop v vrtec: Svetovanje za starše</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="1030" height="687" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/iStock-1163705459-1030x687.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="otroštvo, srečno otroštvo, težave v otroštvu, rane iz otroštva, srečni otrok" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/iStock-1163705459-1030x687.jpg 1030w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/iStock-1163705459-600x400.jpg 600w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/iStock-1163705459-300x200.jpg 300w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/iStock-1163705459-768x512.jpg 768w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/iStock-1163705459-1536x1024.jpg 1536w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/iStock-1163705459-2048x1365.jpg 2048w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/iStock-1163705459-1500x1000.jpg 1500w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/07/iStock-1163705459-705x470.jpg 705w" sizes="(max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><p>Pozdravljeni! Kako se kot starš, <strong>psihično pripraviti</strong> na<strong> vstop v vrtec</strong>( prvorojenec)?  Verjetno je <strong>separacijska anksioznost</strong> nekaj normalnega za oba, pa vendar kaj storiti, če je mamina <strong>anksioznost</strong> res velika? Kako se <strong>psihično pripraviti</strong>, <strong>umiriti</strong> in predvsem <strong>zaupati</strong>, da bo vse ok? Hvala</p>
<p>___________________________________________________________________________________________________________________</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Pozdravljeni. Hvala za vaše vprašanje. Vidim, da imamo mame pogoste težave s <strong>sprejemanjem</strong> druga druge&#8230; in zato težko naletite na res “uporabne” komentarje.</p>
<p>Upam, da vam bo moj komentar kaj pomagal. Pri svojem delu opažam, da je kakšna skrita <strong>anksioznost</strong>, oz povečana <strong>tesnobnost</strong> ob prepuščanju otroka v vrtec izjemno pogosta v dveh primerih in sicer:</p>
<p>&#8211; primer <strong>nepredelanih zlorab</strong></p>
<p>&#8211; primer <strong>transgeneracijskega prenosa travme</strong></p>
<p>Razložim: mame, ki nosijo v telesu<strong> zlorabo</strong>, imajo pogosto <strong>strahove</strong>, ki so povezani z občutkom (ne)kontrole. <strong>Uvajanje v vrtec </strong>pa je točno taksna situacija, ki pritiska na te rane.</p>
<p>S prenosom travme pa mislim to, da sem v praksi še vedno naletela na mamice, katerih predniki so bili kot dojenčki veliko puščeni sami sebi (ali pa celo dobesedno zapuščeni s strani mam!!)in mame nezavedno nosijo v svojem telesu ta <strong>podedovan strah</strong>.</p>
<p>&nbsp;</p>
<blockquote>
<h4><strong>Rešitev je v tem, da raziščete, če imate morda kakšno od teh dveh naštetih izkušenj. Saj veste, jaz vedno svetujem terapijo &#8211; za mamo v tem primeru- ker vidim, kako zelo učinkuje.</strong></h4>
</blockquote>
<p>&nbsp;</p>
<p>Poleg tega vidim, da pomaga, če lahko dobite <strong>sočutje</strong> vzgojiteljice &#8211; to je kar težko, ker one začutijo vašo nesigurnost in se navadno čutijo zelo <strong>ogrožene</strong> ,ne vedo pa, da so v resnici skasirale vaš <strong>strah</strong>. Zato vedno svetujem, da mama zaupa vzgojiteljici vse svoje možne <strong>strahove</strong> &#8211; da jo ta lažje razume. Če na drugi strani ni <strong>sočutja</strong>, je to težje.</p>
<p>Za vse je sicer lažje, če v takih primerih uvaja očka, ker ga ponavadi ni <strong>strah</strong> ničesar..</p>
<p>Vedno pa &#8211; zaradi otroka &#8211; <strong>svetujem počasno uvajanje</strong> (tudi po 4 tedne), pri tem, da je res pomembno, da mami ni preveč dejavna v uvajanju.</p>
<p>Mamam svetujem, da o svojih<strong> strahovih</strong> veeeeliko govorijo s <strong>partnerji</strong> in prijateljicami, jih <strong>izjokajo</strong> in skušajo ugotoviti, česa točno se bojijo. Če vidite, da sami ne bi zmogli predelati <strong>strahov</strong>, vam vsekakor  priporočam <strong>terapijo</strong>.</p>
<h4>In seveda, počasno uvajanje pripomore k temu, da se otrok v vrtcu lahko počuti dobro in to zanj ni <strong>stres</strong>&#8230; najbrž tudi to malo pomaga k pomiritvi?</h4>
<p>In mamica&#8230; vse bo ok. Vem, da tega se ne čutite, ampak res razmislite, česa točno se bojite. Na <strong>terapijah</strong> delam tudi vizualizacije, kjer svoje <strong>strahove</strong> pogledamo v najhujši možni luči in jih sprejmemo &#8211; da vidimo, da so samo <strong>občutki</strong>, da smo mi v resnici ok. Tega občutja, te mirnosti in varnosti vam toplo privoščim. Zmorete!</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Komentar je zapisala<a href="https://druzinska-terapija.com/terapije/"> <strong>družinska terapevtka</strong> </a>Katja K Knez Steinbuch</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Najdete nas tudi na <a href="https://www.facebook.com/druzinskaterapija.vitabona">Facebooku.</a></p>
<p>&nbsp;</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/vstop-v-vrtec-starsevstvo/">Vstop v vrtec: Svetovanje za starše</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/vstop-v-vrtec-starsevstvo/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Stiska v partnerstvu- nova družina</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/konflikti-stiska-novadruzina/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=konflikti-stiska-novadruzina</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/konflikti-stiska-novadruzina/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 11 Jun 2021 11:51:27 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
		<category><![CDATA[bivši partner]]></category>
		<category><![CDATA[dober družinski terapevt]]></category>
		<category><![CDATA[individualna terapija]]></category>
		<category><![CDATA[ločitev]]></category>
		<category><![CDATA[oseben odnos]]></category>
		<category><![CDATA[partnerstvo]]></category>
		<category><![CDATA[pomoč]]></category>
		<category><![CDATA[sočutje]]></category>
		<category><![CDATA[stiska]]></category>
		<category><![CDATA[svetovanje]]></category>
		<category><![CDATA[varen odnos]]></category>
		<guid isPermaLink="false">https://druzinska-terapija.com/?p=1252</guid>

					<description><![CDATA[<img width="700" height="465" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/05/types-of-families-forms-and_2.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/05/types-of-families-forms-and_2.jpg 700w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/05/types-of-families-forms-and_2-600x399.jpg 600w" sizes="(max-width: 700px) 100vw, 700px" /><p>Vprašanje: Dve leti je minilo od čustveno zelo težke ločitve. Z bivšim partnerjem imava tudi 3,5 let staro punčko in odlično sodelujeva pri vzgoji. Spoznala sem novega partnerja s 3 otroci, a bivši tega ne odobrava, ker še vedno ni predelal ločitve. Bojim se kako bo reagiral bivši partner, ko izve za novega partnerja. Moja [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/konflikti-stiska-novadruzina/">Stiska v partnerstvu- nova družina</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="700" height="465" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/05/types-of-families-forms-and_2.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/05/types-of-families-forms-and_2.jpg 700w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2021/05/types-of-families-forms-and_2-600x399.jpg 600w" sizes="(max-width: 700px) 100vw, 700px" /><p>Vprašanje: Dve leti je minilo od <strong>čustveno</strong> zelo<strong> težke ločitve</strong>. Z <strong>bivšim partnerjem</strong> imava tudi 3,5 let staro punčko in <strong>odlično sodelujeva pri vzgoji</strong>. Spoznala sem novega partnerja s 3 otroci, a <strong>bivši</strong> tega ne odobrava, ker še vedno <strong>ni predelal ločitve</strong>. Bojim se kako bo reagiral <strong>bivši partner,</strong> ko izve za novega partnerja. Moja <strong>stiska</strong> je velika. Kako naprej?</p>
<p>__________________________________________________________________________________________________</p>
<p>Pozdravljeni.</p>
<p>Hvala za vaše vprašanje in zaupanje. <strong>Ločitev</strong> je res, kot omenjate tudi sami, ena izmed najbolj <strong>stresnih dogodkov v življenju</strong> para oz. posameznika. Si predstavljam, da okrevanje po stresni <strong>ločitvi</strong> nikakor ni lahko. Nekateri celo pravijo, da se pravo okrevanje začne šele po nekaj letih, zato bi bilo kar logično in razumljivo, da vaš <strong>bivši partner</strong> še ne zmore nadaljevati. Ob tem imam v mislih tudi vas in se sprašujem, ali ste si res vzeli v globini<strong> čas zase</strong>, za <strong>samskost</strong>, za <strong>okrevanje</strong> in za <strong>bolečino</strong>. Zdravljenje od <strong>globokih ran</strong> namreč res poteka dolgotrajno. Pišete, da ste zelo <strong>delali na seb</strong>i in to delo vam je lahko v oporo tudi danes.</p>
<h6>Verjamem pa vam, da to stanje bivšega partnerja zbuja veliko <strong>stisk</strong> in občutkov nemoči.</h6>
<p>Še posebej vas boli ideja, da bi <strong>partner</strong> kako poskušal vplivati na otroka in kaj bi to potem pomenilo za vse vas.</p>
<p>Niste še tam, toda ne glede na to, kaj bi se zgodilo, lahko vedno vplivate nase in na to, da s hčerko gradite varen in <strong>oseben odnos</strong> še naprej. Vsi otroci po <strong>ločitvi</strong> potrebujejo npr. razbremenitev <strong>krivde</strong>, dajanje vrednosti in zagotovilo, da imajo lahko radi oba starša (da s tem ne izdajajo nikogar).</p>
<p>&nbsp;</p>
<blockquote>
<h4>Kadar bivša partnerja ne moreta iti naprej in okrevati po ločitvi, se navadno res lahko zatakneta na vprašanjih starševstva in zato je pomembno, da res delate na sebi in se ne zapletate v morebitna spotikanja iz druge strani in si povzročata dodatne <strong>stiske</strong>.</h4>
</blockquote>
<p>&nbsp;</p>
<p>In bolj kot se <strong>bivša</strong> <strong>partnerja jezita,</strong> bolj se še vedno ohranjata v <strong>odnosu</strong>, najslabšo pa vedno potegnejo otroci. <strong>Jeza</strong> je po razhodu najhujši in najmočnejši povezovalec <strong>preteklega odnosa</strong>. V vso to jezno mešanico se lahko vpletejo še novi partnerji/partnerke, kar lahko situacijo občutno poslabša. In to res lahko močno vpliva na otroke, ki kot gobe zaznavajo čisto vse spremembe. Vse skupaj se ne bo rešilo, če boste npr drug drugemu dodajali polena na ogenj. Nekdo bo moral prekiniti in presekati tako stanje, če bi se seveda res zgodilo. Ampak zdaj je še vse ok in zdaj niste še tam.</p>
<h4>Morda pa ni slabo, da se pripravite tudi na to možnost. Že sami omenjate postopnost in <strong>sočutje</strong>.</h4>
<p>Dobro je vedeti, da to kar je za vas počasi, za <strong>partnerja</strong> morda ni. In biti čez dve leti v drugem <strong>odnosu</strong> je za vas očitno nekaj normalnega, ni pa za vse tako &#8211; za <strong>partnerja</strong> še ne vemo, če. Še manj pa za otroke, ki težko <strong>čustveno</strong> zintegrirajo takšne spremembe. Omenjate, da ste <strong>partnerja</strong> spoznali pred časom &#8211; ni pa povsem jasno kdaj&#8230; Morda ni slabo, da zato še malo upočasnite nove <strong>odnose</strong> in greste v to z eno počasnostjo in varnostjo. Pa ne zaradi <strong>bivšega</strong>, ampak najprej zaradi vas in zaradi hčerke.</p>
<h5>Če to kljub temu ne bi pomagalo v odnosu s hčerko, se jasno vnaprej odločite za dodatno delo na vajinem odnosu 1:1.</h5>
<p>Otroci se namreč ob novi družini najbolj bojijo tega, da bi bili <strong>zamenjani</strong> ali <strong>zapuščeni</strong>, zato je priporočljivo vedno znova ubesediti te teme. Predvsem pa se vnaprej razmejite od tega, da bi sodelovali v vojni z bivšim. V mislih imejte le vašo hči in ne zapletajte se v morebitna bojevanja za prevlado. To je namreč najhujše, kar bi se lahko zgodilo. Ta dostojanstvena drža, kjer se ne odzivamo na morebitne provokacije oziroma rane drugih, ni enostavna in meni se zdi prav svetniška. Zato vam želim ogromno moči, <strong>sočutja</strong> in zaupanja vase še naprej! Spodaj vam dodajam še seznam literature, ki bi vam lahko pomagal v takšni situaciji.</p>
<p>Literatura:</p>
<p>-Izzivi očetovstva po ločitvi (Damijan Ganc),</p>
<p>-Bolečina ločenosti (Christian Gostečnik),</p>
<p>-Zakaj lunina vila in sončni princ ne živita skupaj (Polona Kisovec),</p>
<p>-Kako se uspešno soočiti z ločitvijo staršev (delovni zvezek za otroke, Baker, Andre),</p>
<p>-Vzgajati ločeno (Christina McGhee), -Živeti in ljubiti po ločitvi (Rijavec Klobučar), Od krušnih do bonus staršev (Jesper Juul).</p>
<p>Če pa bo celotna situacija za vas pretežka, pa se obrnite na<strong> <a href="https://druzinska-terapija.com/terapije/#tab-id-4">svetovanje terapevtov.</a></strong></p>
<p>Srečno.</p>
<p>Objavo je zapisala <strong>družinska terapevtka</strong> Katka K. Knez Steinbuch.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>Najdete nas tudi na <a href="https://www.facebook.com/druzinskaterapija.vitabona/">Facebooku.</a></p>
<p>&nbsp;</p>
<p>&nbsp;</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/konflikti-stiska-novadruzina/">Stiska v partnerstvu- nova družina</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/konflikti-stiska-novadruzina/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Sočutno partnerstvo gor ali dol. &#8220;Noben&#8217; me ne razume.&#8221;</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/socutno-partnerstvo-gor-ali-dol-noben-me-ne-razume/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=socutno-partnerstvo-gor-ali-dol-noben-me-ne-razume</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/socutno-partnerstvo-gor-ali-dol-noben-me-ne-razume/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 01 Feb 2020 16:51:44 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Strokovne objave]]></category>
		<category><![CDATA[komunikacija]]></category>
		<category><![CDATA[odnosi]]></category>
		<category><![CDATA[pomoč]]></category>
		<category><![CDATA[sočutje]]></category>
		<category><![CDATA[sočutno partnerstvo]]></category>
		<category><![CDATA[sočutno starševstvo]]></category>
		<category><![CDATA[terapevt]]></category>
		<category><![CDATA[zrcaljenje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">http://druzinska-terapija.com/?p=1018</guid>

					<description><![CDATA[<img width="1030" height="644" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2020/02/noben-me-ne-razume-e1580575451891.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="sočutno partnerstvo" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2020/02/noben-me-ne-razume-e1580575451891.jpg 1300w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2020/02/noben-me-ne-razume-e1580575451891-600x375.jpg 600w" sizes="(max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><p>FB SKUPINA SOČUTNO PARTNERSTVO V Facebook skupini Sočutno partnerstvo objavljamo anonimne zgodbe, ki jih najprej opremimo s komentarjem administratorja, ki kot terapevt poda svoje odziv. Velik poudarek je na sočutju do anonimne osebe, ki se je znašla v stiski. Pravila skupine so postavljena z namenom, da se zaščiti dostojanstvo osebe, ki potrebuje pomoč. Tako omogočamo [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/socutno-partnerstvo-gor-ali-dol-noben-me-ne-razume/">Sočutno partnerstvo gor ali dol. &#8220;Noben&#8217; me ne razume.&#8221;</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="1030" height="644" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2020/02/noben-me-ne-razume-e1580575451891.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="sočutno partnerstvo" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2020/02/noben-me-ne-razume-e1580575451891.jpg 1300w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2020/02/noben-me-ne-razume-e1580575451891-600x375.jpg 600w" sizes="(max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><h4><a href="http://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2020/02/noben-me-ne-razume-1.jpg"><img loading="lazy" decoding="async" class="alignnone wp-image-1023" src="http://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2020/02/noben-me-ne-razume-1-300x188.jpg" alt="" width="704" height="441" /></a></h4>
<h4>FB SKUPINA SOČUTNO PARTNERSTVO</h4>
<p>V Facebook skupini <strong>Sočutno partnerstvo</strong> objavljamo anonimne zgodbe, ki jih najprej opremimo s komentarjem administratorja, ki kot terapevt poda svoje odziv. Velik poudarek je na sočutju do anonimne osebe, ki se je znašla v stiski. Pravila skupine so postavljena z namenom, da se zaščiti <strong>dostojanstvo</strong> osebe, ki potrebuje pomoč. Tako omogočamo <strong>varno zatočišče</strong> mnogim, ki jih okolica obsoja, izloča in krivi za stanje, v katerem so se znašli.</p>
<p>&nbsp;</p>
<h4>SOČUTJE NAMESTO OBSOJANJA</h4>
<p>Pred nekaj časa je spet razburkala mnenja in odprla boleče točke pri komentatorjih neka gospa: ostala je sama z dvema majhnima otrokoma, ker jo je zapustil parter, ki je predhodno že imel družino v drugi državi. Zato se je obrnila na skupino sočutno partnerstvo. Prosila je za mnenje, <strong>pomoč</strong>, verjetno je iskala oporo in <strong>upanje</strong>, da bo nekoč <strong>bolečina</strong> <strong>izgube</strong> popustila. Odgovori pa so šli verižno v smer obsojanja, da je sama sprejela napačno odločitev. Smeški so dali boleč priokus cinizma in celo privoščljivosti. Kako zelo lahko takšne obsodbe ranijo anonimno in jo pahnejo še v večjo bolečino krivde in samoobtoževanja. Na pobude, da naj se komentira sočutno, je nekdo odgovoril, da sočutje ni zavijanje v celofan in da je treba grobo postaviti meje, da se zgodba ne ponovi. Drži, sočutje ni zavijanje v celofan, vendar sočutje tudi ni obsojanje, ni žaljenje, ni privoščljivost, ni naslajanje in ni stresanje lastne jeze na žrtev. Sočutje pomeni razumevanje, poslušanje sočloveka v bolečini. Obsodbe skozi lastne oči in nepoznavanje celotne slike lahko prizadenejo in so krivične.</p>
<p>Nihče ne pozna življenjske zgodbe gospe, ki se je znašla v trpljenju, zapuščena, nemočna in sama z dvema predšolskima otrokoma. Morda že v otroštvu ni dobila <strong>varnosti</strong>, ljubezni, <strong>zaupanja</strong> in <strong>topline</strong>. Morda je <strong>soodvisna</strong>, zato se ji zgodba ponavlja, ne zmore in ne zna drugače. Če jo skušamo razumeti ter jo sočutno povabiti, da poišče pomoč, bo morda zbrala pogum in začela spremembe pri sebi. Če pa nanjo stresemo jezo in agresijo, se bo čutila izdano in ponižano. Verjetno se bo zaprla vase in obžalovala svojo prošnjo za pomoč v skupini, za katero se administratorji resnično trudimo, da ostaja varna. Veliko ljudi je našlo upanje ter oporo v kritičnih obdobjih svojega življenja. Če se znajdemo v življenjski preizkušnji, je zadnje kar potrebujemo, obsojanje.</p>
<p>Spoštovanje človekovega dostojanstva je vrednota, katere se vedno znova učimo. Takšne krute zgodbe so lahko poligon za sočutje, dajanje podpore in varnosti. Marsikdo je ob takšnih virtualnih komentarjih prvič doživel izkušnjo <strong>pomoči</strong>. Kako zelo dragocen je lahko takšen odziv in koliko pomeni opolnomočenje, da se oseba počasi pobere in izziv obrne sebi v prid. Nasprotno pa lahko sovraštvo ter negativne obsodbe pahnejo nekoga čez rob, v depresijo ali še kaj hujšega. Zato previdnost pri tako ranljivih temah ni nikoli odveč.</p>
<p><strong>Saša Golob, zakonska in družinska terapevtka</strong></p>
<p><a href="http://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2020/02/sočutje-e1580575787282.jpg"><img loading="lazy" decoding="async" class="alignnone wp-image-1026" src="http://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2020/02/sočutje-300x184.jpg" alt="sočutno partnerstvo" width="425" height="261" /></a></p>
<h4><strong>SOČUTNA KOMUNIKACIJA</strong></h4>
<p><strong>Sočutje</strong> je pojem, ki ga vsak razume po svoje, pogosto napačno. <strong>Sočutno starševstvo</strong> zamenjujejo s permisivnimi pristopi in zmotno mislijo, da gre za zavijanje v vato; pri <strong>sočutnem partnerstvu</strong> pa pogosto mislijo, da moramo potrpeti vse za ceno odnosa, ali pa razburkan odnos kar zaključiti. Oboje sta seveda ekstrema, saj v obeh primerih pozabimo na svoje prave potrebe.</p>
<p>&nbsp;</p>
<h4>ZRCALJENJE</h4>
<p>Sočutje ne pomeni samo prijaznosti, topline in pozitivnega odziva. Pomeni na prvem mestu skočiti v čevlje drugega, ga zares poskusiti začutiti v njegovi stiski. Ko začutimo, v kakšni situaciji je drugi, mu lahko šele damo primeren odziv &#8211; odziv zrcaljenja. <strong>Zrcaljenje</strong> je <strong>terapevtski strokovni pojem</strong>, ki pomeni, da drugemu ubesedimo njegovo počutje. Čeprav mnogi ne verjamejo, da že samo to pomaga, <strong>družinski terapevti</strong> odkrivajo, da ubesediti nekomu občutke pomaga bolj kot dati nasvet. Gre predvsem za to, da se drugi počuti slišan v svoji stiski. Ko smo slišani, šele lahko sprejemamo odločitve. Zrcaljenje pomeni tudi vidim te, kako se počutiš, vidim, kako ti je. Čutim te. Vem, da veš, da vem &#8211; vem, vidim tvojo bolečino, opazim te. Opaženost bolečine povzroči prvo stopnjo zdravljenja, saj drugi začuti, da je nekomu res mar zanj.</p>
<h4></h4>
<h4>NESOČUTNO</h4>
<p>Sočutje ne pomeni prepuščanja ljudi v stiski &#8211; permisivnosti, &#8220;<strong><em>zavijanja v celofan</em></strong>&#8221; &#8211; samo lepega govoričenja, ne pomeni stavkov &#8220;<em>vem, da ti je hudo, ampak <strong>nehaj komplicirat</strong></em>.&#8221; Niti ne pomeni &#8220;<em>Saj <strong>malo boš pa potrpela</strong>, pa bo spet vse v redu.</em>&#8221; Sočutje ni vprašanje: &#8220;<em><strong>Kaj delaš s tem kretenom, spakiraj kufre</strong>!?</em>&#8221; Ko se srečamo npr. z osebo, ki trpi za ljubosumjem, ki ni upravičeno, ne bomo tej osebi rekli: &#8220;<em>saj vidiš, da te ne vara, <strong>nehaj že težit</strong></em>&#8220;, &#8220;<strong><em>malo pa moraš pogledati tudi na partnerja in ne biti egoistka</em></strong>&#8221; &#8211; čeprav je vse to morda res, ji ne bo nič pomagalo. Zatrla bo namreč svoje teženje, ne bo pa razumela, zakaj je ljubosumna in morda bo iz takšnega odnosa izstopila ali pa ba zatrla sebe in zablokirala kje drugje, npr. v spolnosti. V skupini pa iščemo načine, ki delujejo, ki anonimne spravijo v <strong>spremembo</strong>.</p>
<p>&nbsp;</p>
<h4>PREPOZNATI OBČUTKE, ZAČUTITI, UMESTITI</h4>
<p>Sočuten odziv je <strong>razumeti strah drugega</strong>, razumeti možnost, da se gospa <strong>počuti samo, osamljeno</strong> in da se boji, da bo res ostala čisto sama in da jo bo zamenjala in izdala bližnja oseba. Šele ko ujamemo ta občutek in ga ubesedimo, se bo gospa lahko odprla in se srečala s svojo <strong>ranjenostjo</strong> (<strong>strahom pred zapuščenostjo, izdanostjo, zamenjanostjo</strong>). Šele po tovrstnem srečanju s sabo bo lahko slišala tudi racionalen del, da so njeni strahovi neupravičeni &#8211; oziroma bolj pošteno: ne spadajo tja. Če bi ji to rekli direktno, bi spregledali njeno bolečino, ne bi je vzeli resno. Razvrednotili bi jo.</p>
<p>Sočutni pristopi pa učijo drugače. Pogosto se zlorablja tudi stavek &#8220;<strong>sočutno gor ali dol</strong>&#8221; &#8211; kaj ta skovanka pravzaprav pomeni? Če nam je vseeno, ali bližnje lahko začutimo ali ne (sočutje gor ali dol), potem jih namerno spregledamo, namerno razvrednotimo za ceno lastnega mnenja. Če se nam zdi, da moramo nujno napisati naše mnenje, tako da celo nehote <strong>razvrednotimo</strong> drugega, se za tem &#8211; klasično psihologiziranje, boste morda rekli &#8211; skriva naša ranjenost. Torej vse, kar nas čustveno vznemirja tako močno, da se moramo izraziti, na FB komentirati, nosi sporočilo <strong>osebne prizadetosti</strong>, zato bi bilo pošteno, da si vsakič to priznamo.</p>
<p>Včasih z uporabo stavka &#8220;sočutno gor ali dol&#8221; želimo le sporočiti, da naj anonimni že postavijo mejo. <strong>Postavljanje meja</strong> pa je ena izmed prioritet sočutnih pristopov. Torej to ni nesočutno, meje so bistven del sočutja. Toda ni vseeno, kako in kdaj jih postavimo, predvsem v soodvisnih odnosih. Konkretno povedano: če se srečujemo z družinskim nasiljem, moramo prav tako najprej žrtev zrcaliti, torej ubesediti vse občutke, pri nasvetu odhoda pa moramo biti previdni &#8211; saj ravno v primerih nasilja žrtev potrebuje močno podporo in varnostni načrt. Morda se bere zastrašujoče, toda takšni primeri brez sočutja in varnostnega načrta izhoda lahko pristanejo v <strong>črni kroniki</strong>. Žrtev nasilja zato potrebuje opolnomočenje in spodbudo, občutek, da zmore. Ker gre pri nasilnih odnosih za vrsto <strong>nekemične odvisnosti</strong>, so značilni <strong>recidivi</strong>, v praksi to pomeni povratek k nasilnežu. Zato je v takšnih primerih, ki jih ni malo, bistveno, da nudimo <strong>varen, spodbujajoč prostor in jasne meje</strong>.</p>
<p><strong>Katja Knez Steinbuch, družinska terapevtka</strong></p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/socutno-partnerstvo-gor-ali-dol-noben-me-ne-razume/">Sočutno partnerstvo gor ali dol. &#8220;Noben&#8217; me ne razume.&#8221;</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/socutno-partnerstvo-gor-ali-dol-noben-me-ne-razume/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Osamljenost ali depresija?</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/osamljenost-ali-depresija/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=osamljenost-ali-depresija</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/osamljenost-ali-depresija/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Wed, 31 Oct 2018 12:05:47 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Vprašanja in odgovori]]></category>
		<category><![CDATA[depresija]]></category>
		<category><![CDATA[osamljenost]]></category>
		<category><![CDATA[partnestvo]]></category>
		<category><![CDATA[sočutje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">http://druzinska-terapija.com/?p=746</guid>

					<description><![CDATA[<img width="300" height="319" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2018/10/osamljenost-Steinbuch1.png" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2018/10/osamljenost-Steinbuch1.png 300w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2018/10/osamljenost-Steinbuch1-282x300.png 282w" sizes="(max-width: 300px) 100vw, 300px" /><p>Vprašanje: Pred časom sem se zaradi prevare bivše preselil v kraj, kjer imam službo. Problem nastane ob dolgih večerih, ki prihajajo: v osamljenosti in v tem, da ne najdem meni podobne osebe. Skrbi me tudi, da sem depresiven. . Odgovarja: Katja Knez Steinbuch Spoštovani, mi je žal, da se srečujete s tako težkimi občutki. Ob [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/osamljenost-ali-depresija/">Osamljenost ali depresija?</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="300" height="319" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2018/10/osamljenost-Steinbuch1.png" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2018/10/osamljenost-Steinbuch1.png 300w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2018/10/osamljenost-Steinbuch1-282x300.png 282w" sizes="(max-width: 300px) 100vw, 300px" /><h4><strong>Vprašanje</strong>: Pred časom sem se zaradi prevare bivše preselil v kraj, kjer imam službo. Problem nastane ob dolgih večerih, ki prihajajo: v osamljenosti in v tem, da ne najdem meni podobne osebe. Skrbi me tudi, da sem depresiven.</h4>
<p>.</p>
<div></div>
<div><strong>Odgovarja: Katja Knez Steinbuch<br />
</strong></div>
<div class="gmail_quote"></div>
<div>
<p>Spoštovani, mi je žal, da se srečujete s tako težkimi občutki. Ob branju vaše pripovedi mi je prvo padlo v oči to, da ste za bivšo partnerko veliko žrtvovali. Najbrž ste se odnosu povsem predali, v upanju, da bo uspel, a realnost je žal šla po svoje. Odnos se po <strong>zaljubljenosti</strong> vedno spremeni in za mnogo parov postane težaven. Marsikdo se v tej fazi ne znajde, kar pa seveda ni opravičilo za prevaro.</p>
<p>Kako pa ste se počutili znotraj odnosa? Ste lahko tam ohranili svojo <strong>samostojnost</strong>, svojo držo, svoj čas, tudi svoje prijatelje? Ali pa ste že takrat izgubili del sebe, z začetkom odnosa? To se pogosto zgodi v obdobju zaljubljenosti. Če je bilo tako tudi pri vas, potem je najbrž gospa za en čas samo zacelila osnovno rano: težek občutek <strong>osamljenosti in praznine</strong>. V terapiji bi se zato spraševali, kako je bilo s temi občutki doma: ste imeli veliko prostora zase in ste morali hitro odrasti in biti samozadostni, ali pa so bili odnosi preveč utesnjujoči, napeti, kot da bi bili preblizu?</p>
<p>Odnosi doma (predvsem samozadostni in pa tisti anksiozni) vplivajo na razvoj naše <strong>navezanosti</strong>. Če je naš stil navezanosti tesnoben, potem bomo v odnosih zelo hrepeneli po bližini in povezanosti. Od partnerja bomo imeli velika <strong>pričakovanja</strong> in se hitro počutili osamljene. Je bilo tako morda tudi pri vas? Tesnobno navezane partnerje učimo, kako se povezati s sabo in najti pomiritev v sebi, hkrati pa tudi tega, da v odnosih izražajo svoje potrebe, ne da pri drugih zbujajo občutek krivde ipd.</p>
<p>Omenjate, da nimate družbe, ker ste staro »zapustili«. Kako bi bilo za vas dobiti novo družbo in se vključiti v skupine, kjer spoznate koga novega? Veliko dogodkov se odvija ravno v večernem času. A vseeno, še bolj bistveno bi bilo začutiti svoje težke občutke in jih samo predihati, da minejo? Svoj čas v polnosti ovrednotiti in si dati vrednost s tem, ko lahko uživate v trenutku tišine?<br />
Vem, da je to težko slišati v momentih, ko pride stiska in ko boli. A ko sčasoma večkrat predihamo občutke, vidimo, da smo močni in da zmoremo. Ste poskusili kdaj kaj takšnega? Dobesedno <strong>predihati občutke</strong>? Poskusite, morda vas bo efekt presenetil. Včasih pa je prehudo in takrat moramo obiskati tudi <strong>psihiatra</strong>.</p>
</div>
<div><a href="http://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2018/10/osamljenost-Steinbuch2.jpg"><img loading="lazy" decoding="async" class="wp-image-752 alignleft" src="http://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2018/10/osamljenost-Steinbuch2-300x169.jpg" alt="" width="467" height="263" /></a></div>
<div></div>
<div>Marsikdaj menimo in pogovorno rečemo, da smo depresivni, ker smo žalostni, v resnici pa se počutimo same, <strong>osamljene</strong> in težko zdržimo z <strong>napetostjo</strong>, ki se pojavlja ob občutku praznine v nas. V procesu družinske terapije se učimo kako telesno, organsko zdržati s temi težkimi vzdušji, še bolj pa ugotavljamo, zakaj je do teh težkih občutkov prišlo. Kadar se občutki ponavljajo dlje časa in zraven pride še vzdušje <strong>nemoči, utrujenosti, apatije,</strong> vedno svetujemo obisk pri <strong>psihiatru</strong>.</div>
<div></div>
<div></div>
<div></div>
<div></div>
<div><strong>Daniela Fiket Klarič, dr. med, specialistka psihiatrije</strong> piše o (lažnih) prepričanjih o depresiji:</div>
<div>&#8220;Žalost je načeloma lahko eden od znakov depresije, ni pa edini. Depresija je veliko več od žalosti. Včasih obolela oseba niti ni nujno žalostna, je pa apatična, brez volje in izgublja interes za stvari, ki so ji prej veliko pomenile. Zraven so še pogosto prisotne motnje spanja in apetita, pomanjkanje energije, miselna in telesna upočasnjenost ali razdražljivost, motnje koncentracije, občutki krivde, brezupa in samomorilne misli. Da bi lahko postavili diagnozo velike depresivne epizode, morajo simptomi biti prisotni večino časa, večino dni v tednu, vsaj 2 tedna zapored. Velikokrat simptomi trajajo še veliko dlje. Lahko je posledica porušenega ravnovesja določenih nevrotransmiterjev v možganih. Moč volje, sicer veliko pomaga pri zdravljenju in znak močne volje ter “trdnosti karakterja” je ravno v tem, da znamo poiskati pomoč, ko jo potrebujemo. Določeni stresni dogodki so lahko le sprožilci depresivne motnje. Raziskave so dokazale povezanost depresije predvsem v povezavi s sledečimi življenskimi dogodki: z izgubo starša pred 11. letom starosti, s smrtjo partnerja in brezposlenostjo. Velikokrat pa se depresija pojavi brez konkretnega sprožilnega dogodka.  Več lahko prebrete na <a href="https://psihoterapija-fiket.si/index.php/clanki/92-10-mitov-in-resnic-o-depresiji?fbclid=IwAR20Jf-AuCzY071mzyQsVZdEbASUy0hInO3gTaSIUUBGPUTK3HUJd6pT9TI"> povezavi o mitih in resnicah depresije</a>, na njeni spletni strani.</div>
<div>.</div>
<div>.</div>
<div>
<p>&nbsp;</p>
</div>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/osamljenost-ali-depresija/">Osamljenost ali depresija?</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/osamljenost-ali-depresija/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Prazniki so lahko čas, ko nehamo bežati.</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/prazniki-cas-ko-nehamo-bezati/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=prazniki-cas-ko-nehamo-bezati</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/prazniki-cas-ko-nehamo-bezati/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Thu, 21 Dec 2017 07:11:48 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Strokovne objave]]></category>
		<category><![CDATA[osamljenost]]></category>
		<category><![CDATA[prazniki]]></category>
		<category><![CDATA[psihoterapija]]></category>
		<category><![CDATA[sočutje]]></category>
		<guid isPermaLink="false">http://druzinska-terapija.com/?p=678</guid>

					<description><![CDATA[<img width="400" height="285" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2017/12/božič-žalosten.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="prazniki čas osamljenosti" decoding="async" loading="lazy" /><p>Čeprav naj bi bili prazniki čas veselja, so za marsikoga čas občutkov bolečine in osamljenosti. Vse prevečkrat gre za dneve, ko so na preizkušnji odnosi, še posebej, če so ti že načeti. Spet se nam bližajo praznični dnevi, na kar nas že nekaj tednov opozarjajo reklame, plakati in okrašeno mesto. Toda vse to lahko pripelje še [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/prazniki-cas-ko-nehamo-bezati/">Prazniki so lahko čas, ko nehamo bežati.</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="400" height="285" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2017/12/božič-žalosten.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="prazniki čas osamljenosti" decoding="async" loading="lazy" /><p><strong>Čeprav naj bi bili prazniki čas veselja, so za marsikoga čas občutkov bolečine in osamljenosti. Vse prevečkrat gre za dneve, ko so na preizkušnji odnosi, še posebej, če so ti že načeti. </strong><strong>Spet se nam bližajo praznični dnevi, na kar nas že nekaj tednov opozarjajo reklame, plakati in okrašeno mesto. Toda vse to lahko pripelje še do večje stiske, drži?</strong></p>
<p>V predprazničnih dneh se toliko oglašuje praznična evforija, da ljudje res lahko začutijo močno željo po povezanosti, željo po bližini, željo po miru. In ko ves zunanji blišč lučk mine, ostane to, kar v nas pa res je &#8211; ne le romantika, ampak tudi žalost, tudi strah, tudi solze in v veliko primerih tudi <strong>osamljenost</strong>. Ostane vse tisto, kar nosimo skrito v sebi iz preteklosti in vse nepredelano iz sedanjosti. Ko ni več evforije, pride prostor res za nas in za vsa občutja. In če so v ozadju še težke izkušnje praznikov iz otroštva, jih je težje doživeti kot nekaj lepega.</p>
<p>Kot terapevt čutim, da je bistveno, da klientom pokažemo, da je tudi <strong>osamljenost in praznina</strong> lahko del nas in da so to samo občutki, ki so težki, ampak naši.</p>
<h3><strong>Kdo so ljudje, ki so še posebej dovzetni za praznično praznino? Je morda potrebna pozornost do tistih, ki se soočajo s psihičnimi težavami?</strong></h3>
<p>Morda bi bilo bolje rečeno, da tisti, ki se ne soočajo – vsak od nas, ki bi recimo bežal od lastne žalosti, tesnobe, strahu, sramu in ostalih občutkov, je dovzeten za to, da prazniki sprožijo proces čustvovanja. Res pa je, da so navadno najbolj dovzetni posamezniki, ki jim je tudi sicer hudo: npr. ljudje, ki imajo občutek <strong>depresije</strong>, samomorilne misli, hitre menjave razpoloženja, samodestruktivna vedenja…  Pri vseh omenjenih se težki občutki lahko v prazničnih obdobjih še poglobijo. Pozorni pa moramo biti tudi na ostale, predvsem starejše in mladostnike. V zadnjem času se namreč povečuje število mladostnikov, ki praznike preživljajo na socialnih omrežjih, v resnici sami in osamljeni (prav tako kot marsikater starejši).</p>
<h3><strong>Ampak čutiti bolečino in osamlljenost med prazniki nikomur ni lahko?</strong></h3>
<p>Seveda ne, ampak se da (kjer ne govorimo o psihopatologiji). Biti v bolečini in v <strong>osamljenosti</strong> je hudo in stiske so lahko precej hude. Po drugi strani pa so vse to samo občutki. In vem, da takšni stavki zvenijo lahkotno, ampak tudi <strong>osamljenost</strong> je samo občutek. Kot žalost, strah, sram, veselje…. In vse občutke se lahko naučimo sprejeti. Ne čez noč in ne takoj, ampak je mogoče. Začne se s tem, ko si priznamo, da nam je težko zdržati z občutkom osamljenosti, ampak da ga lahko predihamo. Samo če dihamo in smo pozorni na telo, lahko občutki minejo – ko jih sprejmemo. Seveda pa ne vedno in takrat je potrebno poiskati strokovno pomoč. Na <a href="http://druzinska-terapija.com/terapije/" target="_blank" rel="noopener">terapijah</a> se učimo sprejemati sebe in vse občutke v nas.</p>
<h3><strong>Če negativna čustva s prazniki ne minejo? Kam po pomoč? Kateri so alarmantni znaki, da je pomoč nujna? </strong></h3>
<p>V takem primeru, ko težki občutki ne minejo ali se poglabljajo, je potrebno poiskati <strong>strokovno pomoč</strong>. Pomagajo nam lahko različni strokovnjaki na področju mentalnega zdravja: <strong>psihoterapevti (zakonski družinski terapevti)</strong>, (klinični) <strong>psihologi, psihiatri</strong>. Znaki so različni, npr grožnje s samomorom so najbolj očitne in vsako je potrebno vzeti resno. Vidni znaki so npr. upad energije in želje po druženju, zapiranje vase, nespečnost, nezmožnost občutenja veselja, spremembe telesne teže, povečani občutki krivde, sramu in strahu,…V takih primerih je <strong>nujna psihoterapevtska pomoč</strong>.</p>
<p><a href="http://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2017/12/prazniki.jpg"><img loading="lazy" decoding="async" class="alignnone size-medium wp-image-680" src="http://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2017/12/prazniki-199x300.jpg" alt="" width="199" height="300" /></a></p>
<h3><strong>Prazniki so lahko torej polni tesnobe in žalosti, ali pa so lahko bolj mirni. Kako lahko sami naredimo praznike drugačne, ne samo bleščeče, ampak tudi mirne?</strong></h3>
<p>Eno priporočilo, ki ga navadno dam staršem, je to, da naj bodo to res <strong>prazniki miru</strong>. Ko je družina zbrana in ni pomembno, ali je stanovanje popolnoma očiščeno, smrekica povsem okrašena in kater tip hrane bomo jedli; pomembno pa je, da smo lahko mi – mi, da lahko zdržimo skupaj v enem prostoru, kjer ni npr. prižgana televizija in drug mimo drugega gledamo že petič isti film. Ampak da se zmoremo pogovarjati in preprosto uživati v družbi drug drugega. To je navadno težko tam, kjer odnosi tudi sicer »škripajo«. Na praznične dni se namreč še bolj začuti ta tesnoba in narediti nekaj novega v takih primerih je res izziv. Prvi korak je morda ravno to priznanje, da prazniki ne potrebujejo biti popolni, tako kot tudi starši ne.</p>
<h3><strong>Kaj pa mladi, na primer tisti, ki nimajo družin in so obdani samo z mladimi družinami. Kako pa naj po vaše oni preživijo praznike?</strong></h3>
<p>Verjamem, da tudi tisti, ki niso v partnerski zvezi ali družini, imajo ljudi, ob katerih se lahko počutijo ljubljeni, želeni, hoteni – morda še bolj, kot so se v svoji (primarni) družini. Nasploh se mi zdi pomembno, da se v prazničnih dneh obdamo z ljudmi, ob katerih se lahko počutimo sproščeni, sprejeti, umirjeni. Hkrati pa je za vse, tudi za poročene, bistveno, da najdemo <strong>čas zase</strong>. Trenutke, ko smo sami s sabo, se razvajamo, umirimo in lahko tudi naredimo nekaj zase, se imamo radi. Samski imajo v tem primeru celo več opcij: lahko si vzamejo več časa za razvajanja samega sebe, si privoščijo kakšna potovanja oziroma vse tisto, za kar prej ni časa, lahko pa se obdajo z ljudmi, kjer se počutijo dobro. Pravzaprav je pomembno za vse enako: da kjerkoli že smo, zmoremo biti avtentični, pristni sami s sabo. Na kakršenkoli način že to pomeni.</p>
<h3><strong>Kaj za vas pomeni imeti rad sebe, v teh prazničnih dneh?</strong></h3>
<p>Imeti se rad je stavek, ki nosi več razlag in za vsakogar so različne. Ne pomeni samo to, da si privoščimo dobro kopel in poskrbimo za naše <strong>telo</strong> (čeprav je tudi ta del pomemben!), ampak tudi za svojo <strong>dušo</strong>. Za enega šolarja je to takrat, ko prvič reče ne zafrkavanju, za vzgojiteljico to, da prosi za dodatno pomoč, za podjetnika to, da ne dela toliko nadur, za mamo to, da si da dovoljenje, da ne naredi vsega sama… imeti sebe rad pomeni drzniti si biti ranljiv, v odnosu do sebe in do drugih. Spregovoriti tudi o tem, da nam prazniki niso všeč, ker nosijo bolečino. In da si dovolimo da je v redu tudi to, če ne želimo praznovanja. Predvsem nehati bežati od vseh težkih občutkov. Radi se imamo, ko se lahko veselimo in ko zmoremo jokati, tudi v dneh, ko vsi pričakujejo le nasmehe.</p>
<h3><strong>Kaj bi bilo pa vaše sporočilo klientom, v novem letu? </strong></h3>
<p><strong>Da jih imam rada</strong>, da jih nosim v srcu in da kljub temu, da se v teh prazničnih dneh ne vidimo, smo povezani. Terapevtski poklic pomeni povezanost z ljudmi, četudi se proces prekine ali zaključi. Sicer pa jim želim čim več odločitev, da zdržijo s svojimi občutki, kakršnikoli že bodo med temi prazniki. In da jih bi v novem letu spremljali ljudje, ob katerih bi se čutili ljubljene.</p>
<p>Katja Knez Steinbuch,</p>
<p><strong>Zakonska družinska terapevtka</strong></p>
<p>(intervju za na njena.si)</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/prazniki-cas-ko-nehamo-bezati/">Prazniki so lahko čas, ko nehamo bežati.</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/prazniki-cas-ko-nehamo-bezati/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Draga mamica in dragi očka, ki verjameta v postavljanje kazni kot odlično vzgojno metodo. Jaz raje verjamem v vaju!</title>
		<link>https://druzinska-terapija.com/draga-mamica-in-dragi-ocka-ki-verjameta-v-postavljanje-kazni-kot-odlicno-vzgojno-metodo-jaz-raje-verjamem-v-vaju/?utm_source=rss&#038;utm_medium=rss&#038;utm_campaign=draga-mamica-in-dragi-ocka-ki-verjameta-v-postavljanje-kazni-kot-odlicno-vzgojno-metodo-jaz-raje-verjamem-v-vaju</link>
					<comments>https://druzinska-terapija.com/draga-mamica-in-dragi-ocka-ki-verjameta-v-postavljanje-kazni-kot-odlicno-vzgojno-metodo-jaz-raje-verjamem-v-vaju/#respond</comments>
		
		<dc:creator><![CDATA[Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 01 Apr 2016 21:22:46 +0000</pubDate>
				<category><![CDATA[Ostalo]]></category>
		<category><![CDATA[Strokovne objave]]></category>
		<category><![CDATA[družinska terapija]]></category>
		<category><![CDATA[družinski terapevt]]></category>
		<category><![CDATA[družinsko nasilje]]></category>
		<category><![CDATA[fizično nasilje]]></category>
		<category><![CDATA[kazen]]></category>
		<category><![CDATA[meje]]></category>
		<category><![CDATA[nasilje v družini]]></category>
		<category><![CDATA[odnosi]]></category>
		<category><![CDATA[otroci]]></category>
		<category><![CDATA[razmejitve]]></category>
		<category><![CDATA[samozaupanje]]></category>
		<category><![CDATA[sočutje]]></category>
		<category><![CDATA[sočutno starševstvo]]></category>
		<category><![CDATA[starši]]></category>
		<category><![CDATA[vzgoja]]></category>
		<category><![CDATA[vzgojna]]></category>
		<category><![CDATA[zaupanje]]></category>
		<category><![CDATA[zlorabe]]></category>
		<guid isPermaLink="false">http://druzinska-terapija.com/?p=402</guid>

					<description><![CDATA[<img width="1030" height="221" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/02/druzinska-terapija-slide4.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/02/druzinska-terapija-slide4.jpg 1400w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/02/druzinska-terapija-slide4-600x129.jpg 600w" sizes="(max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><p>Mika me, da bi pisala o empiričnih raziskavah, kjer je jasno razvidno, kako močne učinke ima kazen. A preden se spustim v navajanje statistik, ki marsikoga prej odbijejo kot pa pritegnejo, bi se rada srečala z vama. Zelo kruto se mi namreč zdi, da ste starši na nek način obupali nad sabo. Možno je delati [&#8230;]</p>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/draga-mamica-in-dragi-ocka-ki-verjameta-v-postavljanje-kazni-kot-odlicno-vzgojno-metodo-jaz-raje-verjamem-v-vaju/">Draga mamica in dragi očka, ki verjameta v postavljanje kazni kot odlično vzgojno metodo. Jaz raje verjamem v vaju!</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></description>
										<content:encoded><![CDATA[<img width="1030" height="221" src="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/02/druzinska-terapija-slide4.jpg" class="attachment-large size-large wp-post-image" alt="" decoding="async" loading="lazy" srcset="https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/02/druzinska-terapija-slide4.jpg 1400w, https://druzinska-terapija.com/wp-content/uploads/2016/02/druzinska-terapija-slide4-600x129.jpg 600w" sizes="(max-width: 1030px) 100vw, 1030px" /><div id="primary" class="content-area">
<article id="post-8831" class="post-8831 post type-post status-publish format-standard has-post-thumbnail hentry category-vzgoja">
<div class="entry-content">
<p>Mika me, da bi pisala o empiričnih raziskavah, kjer je jasno razvidno, kako močne učinke ima kazen. A preden se spustim v navajanje statistik, ki marsikoga prej odbijejo kot pa pritegnejo, bi se rada srečala z vama. Zelo kruto se mi namreč zdi, da ste starši na nek način obupali nad sabo. Možno je delati drugače.</p>
<p>Če uporabljate kaznovanje kot pogosto metodo, ste kaj takega zelo verjetno doživeli tudi sami. Morda se vam je zdela ta metoda celo upravičena – in je še zdaj, ko pomislite na situacijo. Vseeno pa želim, da se osredotočite na vse tiste dogodke in postanete pozorni na svoje telo.<strong> Kaj ste ob kaznovanju začutili, kaj se je zgodilo z vašim telesom?</strong> Če je prvi odgovor krivda, vas spodbujam, da iščete dlje. Krivda se namreč precej pogosto pojavlja kot pokrivalo za globlja, bolj ranljiva občutja.</p>
<p><strong>Kazen pogosto pusti v otroku strah.</strong> Zato je izjemno efektivna! Bolj kot je zlorabljajoča, bolj deluje. Torej več agresije in terorja damo otroku v telo, bolj ga bo strah. In vam bo seveda ustregel. V vsem! Pogosteje kot boste to ponavljali, bolj bo otrok ustrežljiv in se bo odzival v skladu z vašimi željami. Otrok pa vam bo ustregel zgolj zaradi omenjenega strahu. Nikakor pa ne iz lastnega občutka, da bi nekaj moral narediti. <strong>Torej s kaznovanjem pravzaprav otroku ne damo možnosti, da bi razumel, zakaj je nekaj zanj pomembno ali dobro.</strong> Če poenostavimo, s kaznovanjem otroku povemo, da ne sme razmišljati z lastno glavo, pač pa le z našo.</p>
<p>V telesu kaznovanega otroka bodo za vedno ostali sram, morda celo gnus, teror in žalost ter jeza. Zelo verjetno so tudi vam ta občutja poznana, morda se vam zdijo povsem normalna in del vsakdana. Toda ta občutja se ne da kar izbrisati. Lahko imajo <strong>resne posledice</strong>, ki se kažejo v vseh nadaljnjih odnosih. To je lahko eden izmed izvorov, zakaj se v zakonu prepirate, ali pa zakaj ste se z mamo vaših otrok ravnokar ločili. Pa morda vsega tega sploh niste nikoli povezali med sabo.</p>
<p>A bolj kot izpraševati našo vest, nam želim sporočiti, da obstajajo tudi drugačne poti, ki pa <strong>niso permisivne.</strong> In starši zmoremo tudi to! Zmoremo dati <strong>jasne meje in ostati trdni</strong>,<strong> a tudi razumeti otroka.</strong> Poti, kjer ni kaznovanje edina zveličavna metoda. Gre za načine, da se odzovemo na otrokova prebujanja, jih razumemo, ovrednotimo in iščemo kako drugače. V tem procesu je starš tisti, ki otroka umiri, ga razume in mu daje nove načine soočanja s težavami; <strong>starš je še vedno vodja in avtoriteta.</strong> A ker ne kaznuje, šele zares dobi spoštovanje. Seveda to ne pomeni, da otrokova dejanja nimajo posledic. Pomembno pa je, da starši otrokova dejanja sploh opazimo in dojamemo kot njihovo stisko. Velikokrat je to težko in se kot starši počutimo, da nismo dovolj dobri.</p>
<p>Meje otroci sicer nujno potrebujejo, a te se lahko podajo na več načinov, ne le s kaznijo. Zavedati se morajo posledic svojih dejanj. Takim “posledicam” rečemo<strong> dogovori</strong> in ne kazen – gre za to, da starš lahko vodi otroka do razmišljanja, kakšne posledice sledijo. In gre za to, da ima starš vedno moč, da z otrokom sklepa nove dogovore. To je normalno in logično za vse odnose. Zelo hitro pa namesto pogovora, ki mu sledi jasen dogovor, starši izberemo kazen. Še bolj problematično je, če ta vsebuje psihološko, fizično ali spolno nasilje. V Sloveniji so namreč statistike omenjenih zlorab precej visoke: vec kot 70% Slovencev se naj bi v otroštvu namreč že srečalo s fizičnim kaznovanjem.</p>
<p>V tem trenutku bi vam rada zapisala še to, da <strong>otrok ne potrebuje popolnih staršev. Potrebuje le dovolj dobre starše.</strong> In jaz verjamem v vas. Verjamem, da imate moč. Vso moč, da postavite meje drugače. Moč, da vedno slišite otroka. Da ste dovolj dobri starši, ki ne potrebujejo kaznovanja, lahko pa dajo jasno vodenje. Da se. Možno je.</p>
<p>&nbsp;</p>
<p><em>Za Mamino mazo napisala <strong><a href="http://druzinska-terapija.com/" target="_blank">Katja Knez Steinbuch<br />
</a></strong></em><br />
<em>Katja vas vse lepo vabi tudi, da se udeležite izobraževanja iz sočutnega varstva otrok, kjer se učimo novih, efektivnih načinov, ki pomagajo staršem in otrokom. Srečanja potekajo ob torkih, ob 20. uri na Rakovniku. Vse informacije dobite na <strong><a href="http://druzinska-terapija.com/" target="_blank">www.druzinska-terapija.com</a>,</strong> prijave pa še vedno sprejemamo na <strong><a href="mailto:so&#99;&#117;tn&#111;&#46;&#118;&#97;r&#115;&#116;vo&#64;&#103;&#109;ai&#108;&#46;&#99;&#111;m">&#115;&#111;&#99;u&#116;&#110;o&#46;v&#97;rst&#118;o&#64;gm&#97;&#105;l.&#99;&#111;m</a>.</strong> Nazadnje nas je bilo okoli 100, a smo vsakega novega udeleženca, ki se skupaj z nami uči, zelo veseli.</em></p>
</div>
</article>
</div>
<div id="secondary" class="widget-area"></div>
<p>The post <a href="https://druzinska-terapija.com/draga-mamica-in-dragi-ocka-ki-verjameta-v-postavljanje-kazni-kot-odlicno-vzgojno-metodo-jaz-raje-verjamem-v-vaju/">Draga mamica in dragi očka, ki verjameta v postavljanje kazni kot odlično vzgojno metodo. Jaz raje verjamem v vaju!</a> appeared first on <a href="https://druzinska-terapija.com">Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija</a>.</p>
]]></content:encoded>
					
					<wfw:commentRss>https://druzinska-terapija.com/draga-mamica-in-dragi-ocka-ki-verjameta-v-postavljanje-kazni-kot-odlicno-vzgojno-metodo-jaz-raje-verjamem-v-vaju/feed/</wfw:commentRss>
			<slash:comments>0</slash:comments>
		
		
			</item>
	</channel>
</rss>
