Uvajanje v vrtec in težave popoldan doma: Svetovanje za starše
Pozdravljeni,
sem mama tri leta starih dvojčic in zadnje čase imamo kar precej težav.
Po daljšem časovnem obdobju ( eno leto) so začele spet obiskovati vrtec. Vzgojiteljice osebno poznam, sočutne, pripravljene pomagati, vedno jih pocartajo ( pač koliko lahko zraven ostalih 17 otrok ). Uvajanje je potekalo zelo počasi, tri tedna.
Sem pa na točki ko že sama mislim da našim puncam manjka, nekaj manjka in nekaj so mogoče zamudile v socializaciji
.
.Namreč dvojčica A je precej zadržana, zadnje čase opažam da jo marsikaj zna zmotiti.
Smo rezali drevo zunaj, je bila ogromna lestev, žaga…kar nekaj časa je rabila da zadevo sprejme. Par dni nazaj v vrtcu je jokala v telovadnici zaradi preglasne glasbe, včeraj zaradi gasilskih vaj na igrišču v vrtcu…vse kaj je novo ne sprejme takoj.
Rabi svoj čas in varno zavetje zraven, najbolj je srečna če sem jaz tukaj in skupaj zelo hitro gremo čez oviro.
Vse zgoraj našteto jaz kot laik pripisujem spremembi zaradi vrtca…ko pridem po njih je tak žalostna, zgubljena, včasih mi se zjoče kar v garderobi…pustim jo, sem ob njej in jo poslušam, meni pa v tem momentu srce poči, komaj zadržujem tisti knedl v grlu in čakam samo da pridem domov in dam to ven .
.Zdaj pa drugi problem, doma izgubljam nadzor nad mejami. Zakaj? Ker dvojčica A je tako občutljiva da B sploh več ne sme zajokati. Da se razumemo otroške solze mi niso moteče, to sem sprejela kot nekaj vsakdanjega in normalnega. Pustim jih jokati, trudim se z vsem svojim bitjem da jih vzgajam čimbolj sočutno, oziroma koliko znam in zmorem. Sem ob njih, vedno sem zraven, nikoli ne ignoriram, ogromno se pogovarjamo kaj je prav in kaj ne…. ampak B je precej energična, glasna, včasih gre sestrici in se ji na uho zadere, ker ve da bo ona začela jokati…A joče, da grem B pocartat… torej njej je prvo sestra na prvem mestu da bo ona mirna, ne pa ona sama sebi. B ji jemlje igrače, včasih udari…
Strah me da bo deklica brez samozavesti, plašna.
Kako naj se v situacijah, ko se kregajo, doma odreagiram, da čim manj obe prizadanem? Z obema se isto ukvarjam, spodbujam skupno igro doma, če želijo pa itak je vsaka na svojem koncu.
B zelo skrbi za njo v vrtcu, jo boža prej ko grejo spat, tolaži jo če joka, gre po še eno porcijo hrane za njo…doma pa v 70% primerih bi jo pojedla z oblačili vred če bi lahko 
.
Kaj lahko naredim da je moja deklica bolj samozavestna? Manj plašna? Manj občutljiva? Tako ji želim pomagati, tako mi je težko a enostavno razen kakšnega terapevta ali psihologa mi nič drugega ne pade na pamet.
Sem dobila občutek da sem kot starš vse narobe naredila , kako in zakaj je sploh do tega prišlo se vprašam.
, kako in zakaj je sploh do tega prišlo se vprašam.______________________________________________________________________________________________________________________
Pozdravljeni.
Mamica nikakor niste ničesar naredila narobe. Iz prebranega se čuti vaša srčnost in predanost do otrok.
Kot mama treh otrok, vam lahko napišem, da so si otroci res zelo različni.
Glede na njuno starost niste ničesar zamudili pri njuni socializaciji in kot ste tudi sami zapisali ste bili veliko naokrog ,se družili… Do tretjega leta pa je za otroka idealno, da je v varstvu doma ali čim manjši skupini, saj je do takrat tudi igra bolj individualna . . .
Pravite da je dvojčica A zadržana, plašna in rabi čas, da se privadi na nove stvari, zvoke.. poglejte vase, kako se počutite, ko pridete v nek nov prostor, novo okolje?
Najbrž rabite malo časa, da si vse ogledate in se šele potem sprostite, je tako? In tako kot odrasli, tudi otroci, eni rabijo več časa za prilagoditev na novo okolje, zvoke, drugi manj .
Deklica pa je stara 3 leta in kot zgoraj opisujete je najbrž tudi zelo občutljiva/senzorična, zato potem rabi še več časa kot dvojčica B. Zato ji dovolite, da počaka, dovolite ji, da ji ni treba iti nikamor kjer jo je strah..
Ko bo začutila, da je čas, da gre naprej, bo šla, verjemite..
Če ne drugo bo najverjetneje posnemala dvojčico B ali pa vas.
Kaj lahko storite, da ne bo plaha in nesamozavestna?
Največ za njeno samozavest lahko naredite, da ste samozavestni vi, in da se bo ob vas počutila varna. Zato jo lahko vzpodbudite k kateri dejavnosti in potem ste tam ob njej kakorkoli se bo odločila. Nikakor pa je ne silite, saj bo učinek nasproten, saj se ne bo počutila varne.
Dvojčica B pa je povsem drugačne ”narave” in tudi to je ok. Nikakor ju ne primerjajte. Kljub temu, da sta dvojčici imata različne lastnosti in interese.
Kljubovanje med njima… to je nekaj kar ne morete preprečiti in verjamem (vem), da je zelo naporno(prav vsem staršem), še posebej ker je pozneje vedno ena tista, ki je bolj prizadeta. Žal je tako, da ne morete vedno ugoditi obema, lahko pa se kasneje pogovorite kaj je bilo prav in kaj narobe (poveste tudi, če ste se vi zmotili in morda okregali napačno, ter se takrat lahko tudi opravičite).
Napisali ste, da se dvojčica A pogosto svoji sestrici zdere na uho in pozneje joka..
Najverjetneje rabi pozornost nje ali vas, seveda kasneje tudi ona joka, ker je bolj občutljiva in jo jok najverjetneje moti.
Takrat je morda najboljše, da se z dvojčico B odstranite, jo potolažite in se vrnete k dvojčici A in ji poveste, da je to v bistvu posledica tega in če bo to počela bo dvojčica A jokala.. Kaj pa ni fino in tega ne dovolite, ker na koncu obe bolijo ušeska, prav tako tudi vas. Poveste ji, da takrat, ko bo rabila pozornost, tišino.. naj drugače pove/pokaže.
Imate morda Oksijev plakat o čustvih? Če ja, potem naj vas takrat pelje k plakatu in vam pokaže kaj čuti, če še ne zmore povedati.
In ne pozabite, če otrok ob nas pokaže veliko občutkov, to ni slabo, prej obratno. To namreč pokaže, da vam zaupa in da ste ravno vi tisti varen prostor, kjer lahko iz sebe spusti stres, ki se je nabral v njunem telesu. Tako se eni bolj jokajo, drugi bolj jezijo, tretji več nagajajo… ipd.
Mama pa je tisti prvi varen steber prostora vseh občutkov.
Glede na napisno je to najverjetneje posledica vstopa v vrtec, kot ste tudi sami ugotovili.
Verjamem, da je zelo naporno, ampak ponudite jima varnost, ljubezen, razumevanje in bo minilo, samo dajte jima čas.
Priporočala bi vam v branje knjigo Otroci nas potrebujejo- Gabor Mate, da se čim bolj varno navežete.
Vse dobro.
Odgovor je napisala in uredila Tadeja Čulek.
Najdete nas tudi na Facebooku in Instagramu.
