Pozdravljeni
Potrebovala bi vaše nasvete kako ravnati v dani situaciji.
In sicer… V kozarčku zbiram kovančke in včeraj sem opazila, da je prazen. Hčerko (7) in sina (4) sem vprašala, če kdo od njiju kaj ve o tem. Oba sta zanikala. Po hčerinem izrazu na obrazu sklepam, da je bila ona, vendar nisem popolnoma prepričana.
Rada bi jima dala vedeti, da to početje ni pravilno, sploh, če se ne govori po resnici, pa ne vem kako izbrati besede. Plus tega mi je hudo ker se mi ne upa(ta) povedati resnice.

___________________________________________________________________________________________

Pozdravljeni.

Kot ste tudi sami ugotovili se je en od otrok zlagal, saj se je najverjetneje ustrašil reakcije. A to še zdaleč ne pomeni, da vam ne zaupa ali, da se vas boji. Najbrž ve, da vam tile kovanci veliko pomenijo in morda ste bili dogovorjeni za kaj jih boste skupaj porabili..  A želja po kovancih je bila prevelika. Morda se je zgodilo je v igri ali pa v upanju, da ne boste opazili da, je vzel/a kovance.

Jaz bi svetovala, da se z otrokom pogovorite o laži.

Povejte, da jima v primeru laži ne boste več mogli zaupati, ker ne boste vedeli kdaj govorita resnico. Da veste, da je resnica včasih boleča in težka, ampak, ko bosta povedala resnico jima bo lažje pri srcu.

Morda jima poveste, da se kdaj zgodi, da ne odreagirate kot bi si želeli, ko govorita resnico in da sta se morda kdaj ustrašila vaše reakcije. Ampak v odnosu je tako, da je potrebno delati na zaupanju. Povejte jima, če bosta kdaj videla, da je vaša reakcija na njuno resnico pretirana (ker ste človek in v danem trenutku niste zmogli drugače) naj vas opozorita in se boste umaknili, ter kasneje pogovorili.

Lahko jima tudi obljubite, da boste tudi vi z njima vedno govorili resnico (a to le v primeru, da bo res tako).

Otroci ogromno razumejo in z vzgledom sodelujejo.

Vse dobro.

Tadeja Čulek

____________________________________________________________________________________________________________

Pozdravljeni.
Jaz bi obrnila na hec. Ko bi videla da je kozarec prazen bi presenečeno rekla oooo lejta no, obiskal nas je palček drobižko in nam pobral vse kovance 🙈 in pri nas je v večini primerov potem reakcija otroški smeh in neeeee mami no, jaz sem ali pa kaj podobnega.
Če ne bi bila na drugi strani taka reakcija bi se vedno govorila o palčku in povedala. da sem žalostna da je palček vse vzel, ker so bili te kovanci namenjeni….vstavite čemu….., ker so mi pomenili…..vstavite kaj….

In povedala bi tudi, da upam da jih bo vrnil na svoje mesto ko si jih ogleda, ker res ni lepo da kar tako vzame od nekoga drugega brez da vpraša. Oz povedala “vzgojne stavke” za katere bi želela da jih sliši moj otrok.

Se mi zdi da kdaj tole indirektno bolj zaleze. In pri nas se obnese.

Ravno včeraj dva imeli s 6-letnico pogovor o laži. Prvič sva ga imeli (v nekem kontekstu) pred cca dvema letoma ko sem ji rekla, da ji vse verjamem, dokler ne ugotovim da se mi je enkrat zlagala. Potem pa ne vem če ji bom lahko vedno verjela. In si je ful zapomnila.
No in včeraj se spet nekaj pogovarjala in jo vprašam če se mi kdaj zlaže…..in ona mene nazaj reče, če jaz mislim da se mi 😅
Sem rekla da mislim da ne. In je rekla, ja mami, res se ne, ker jaz itak vem, da tudi če ti po resnici povem, da sem naredila narobe al pa polila al pa kej, da ti ne bos jezna in da mi bos pomagala da najdeva rešitev. In mi je bil tak zmagoslavni občutek 💖 tisti o uau, neki pa že delam prav, čeprav kdaj dvomim vase😃

Komentar je napisala mamica na Facebook strani in je objavljen z njenim dovoljenjem.

Naše brezplačne vsebine najdete na Facebooku in Instagramu.