Neprimerni dotiki: Svetovanje za starševstvo
NEPRIMERNI DOTIKI
Kako reagirati ko ti hčera (6 let) po pogovoru o neprimernih dotikih pove da se ji je nekaj že zgodilo in sicer, da sta jo bratranca (9 in 6 let) slekla in opazovala?
A je to “normalno” za fanta te starosti?
Kdaj je raziskovanje še normalno kdaj pa ni več?
Z njo sem se potem zelo dolgo pogovarjala in ji rekla, da to NI normalno in da ji to noben ne sme delat, zanima me bolj to a naredim sceno pri bratu, ali to ni tako zelo čudno?
Povedat imam še to, da je za mene to grozno občutljiva tema ker sem 3 leta bila zlorabljana iz strani očimovega sina, mama je bila gluha za mene in noben me nikoli ni zaščitil.
Trenutno se počutim kot da bom eksplodirala, spet pa nočem zaradi svojih ran naredit show drugim. Upam, da razumete kaj me zanima. Hvala
______________________________________________________________________________________
Draga anonimna,
To kar se je zgodilo vaši hčerki ni normalno in ni sprejemljivo!
Zelo pomembno je, da se z njo pogovarjate o primernih in neprimernih dotikih, kot ste to že storili. Povejte ji, da ni kriva, ker ju je poslušala in naredila kar sta želela.
Tako ji boste odvzeli malo sramu in predvsem občutke krivde, da si je to sama želela, ker ni odšla stran.
Zelo je pomembno, da jo učite kako naj posluša svoje telo in svoje občutke.
Pogosto, ko se znajdemo v situacijah, ki so za nas nevarne, nas telo opozori na nek način, neprijetno nam je, takšne zahteve nam vzbujajo sram, čutimo paniko, strah nas je. In takrat je ključnega pomena, da sami sebe poslušamo, si zaupamo in odidemo iz situacije v kateri smo se znašli (če seveda lahko) oziroma takoj povemo nekomu, ki mu zaupamo in ne začenjamo verjeti, da smo sami krivi za to kar se nam je zgodilo.
S tem, da ste svoji hčerki verjeli, se z njo pogovorili in je niste obsojali, ste naredili največ kar lahko kot mati storite.
Še več, prekinili ste tudi grozoto, ki se je zgodila vam, kjer ste poleg spolne zlorabe doživeli še zavrnitev s strani mame in občutek popolne osamitve in razgaljenosti, kjer ni bilo nikogar, da bi vas zaščitil.
Kako ste vi predelali svojo spolno zlorabo?
Ste imeli terapevtsko pomoč, kakšno drugačno podporo?
Zelo pomembno je namreč, da takšne grozovite zlorabe in travme predelamo. To pa zato, ker si tudi žrtev najgrozovitejših zlorab zasluži živeti v miru, kjer primerno ceni svoje življenje in svoje telo, kar je nujno za sprejemanje dobrih odločitev zase in za svojo družino. Dokler je zloraba v našem telesu, je to nemogoče, saj se prebuja skozi celo življenje in nas nezavedno vodi. Prav tako je predelava pomembna, da preprečimo medgeneracijske prenose.
V primeru, da je niste, vam toplo priporočam, da se obrnete na primernega strokovnjaka, ki vam bo pomagal.
Predlagam tudi, da preberete kakšno knjigo na to temo (če jih še niste). Priporočam Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje (Tanja Repič Slavič) in Pogum za okrevanje (Ellen Bass in Laura Davis).
Tudi z bratom se pogovorite.
Opozorite ga na dogodek in mu povejte, da je takšno obnašanje nesprejemljivo.
Prav tako ne dovolite, da je vaša hčerka sama s tema bratrancema ali družino vašega brata, dokler ne ugotovite kaj točno se tam dogaja. Že sama reakcija vašega brata vam bo dala vedeti kakšno stališče ima do spolne zlorabe in zaščite žrtev in tako boste takoj vedeli ali je tisto okolje varno za vašo hčerko.
Je možno, da je bil tudi vaš brat zlorabljen, tako kot vi?
Je vedel za zlorabo takrat, ko se je dogajala vam in vam ni mogel pomagati, ker je bil še otrok?
Nazadnje bi vam rada povedala še nekaj. Pravite, da ne želite delati nepotrebnih težav, zato, ker ste bili sami zlorabljeni. Pa vendar je verjetno ravno ta vaša grozovita izkušnja izostrila vaše čute do te mere, da ste takoj zaznali stisko vaše hčerke in ste ji nudili primerno oporo v tistem trenutku in tudi v prihodnosti boste naredili vse kar je v vaši moči, da preprečite, da se vaša zgodba zgodi njej.
Krasna ženska in čudovita mama ste!
Če se vam bo zazdelo, da bi terapevtsko pomoč potrebovala tudi vaša hči, vam priporočam, da se obrnete na Nino Kočar, Inštitut Lunina vila.
Vse dobro vam želim!
Komentar je napisala terapevtka Barbara Holcman.
Najdete nas tudi na Facebooku in Instagramu.