Koliko casa naj bodo otroci pred ekrani?
Objavljamo povezavo na odličen prispevek iz svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Strokovnjakinja Yuhyun Park, raziskovalka digitalnih medijev in internetne zaščite otrok odgovarja na vprašanje mnogih starsev: kolikšen naj bi bil čas, ki ga otroci preživijo pred digitalnimi zasloni, telefoni in podobnim.
Celotna poročila lahko najdete na sledeči povezavi: How much screen time should children have?
Njeno predavanje smo prevedli.
Starši so zaskrbljeni. V zadnji raziskavi, ki jo je raziskal Svetovni gospodarski forum, je 71% vprašanih izrazilo prepričanje, da digitalni mediji lahko povzročijo težave pri otrocih, starih 8-11 let. Podobno visok procent pa so poročali tudi za druge skupine.
Tudi American Association of Pediatrics (Ameriško združenje pediatrov) je izdalo priporočilo: nič ekranov za otroke mlajše od dveh let in manj kot dve uri na dan za starejše otroke. Beseda ekran v tem primeru pomeni vso možno aktivnost: prek televizije, delo prek računalnika, igranje video-igric, pošiljanje sporočil na telefonu in podobno. Ampak “dve uri na dan in pika” ni ravno odgovor, ki ga ljudje želijo slišati. Ni rešitev, je prej začetek dodatnih težav. Priznam, da sem kdaj v predavanjih izrekla ta podatek samo zato, da sem videla oči staršev, ki si predstavljajo bitke, s katerimi bi to dosegli.
Nekateri strokovnjaki danes pravijo, da v našem hiper-povezanem svetu ni realno postavljati omejitve ekranom. Namesto tega raje predlagajo, da se fokusiramo na to, kaj pokazati otrokom. Nedavna študija, raziskana na Univerzi v Cambridgu, je pokazala, da obstaja povezanost med nižjimi ocenami in pretiranim gledanjem ekrana. Slednje lahko vodi tudi do razvojnih težav, kot so prevelika telesna teža, motnje spanja in motnje pozornosti.
Otroci potrebujejo uravnoteženo “dieto interakcije” s svetom. Tako kot svojim otrokom najbrž ne bi dovolili, da jedo cel dan sladoled, četudi bi bil najboljsa eko biološka dobrota, z nizko vsebnostjo maščob in sladkorja. Ker jim ne bi dal vseh hranilnih vrednosti, ki jih potrebujejo. Tako kot junk food, je lahko tudi življenje, preplavljeno z digitalnimi mediji, adiktivno, zasvajajoče. In tako kot pri hranljivih dietah, otroci potrebujejo uravnoteženost med digitalno in fizično realnostjo. To je za njihov razvoj pomembno, toliko kot dobra prehrana.
Torej kolikšna je številka?
ŠTEVILKA JE SEDEM.
Ampak ne minut ali ur: gre za sedem točk v okvirju za upravljanje digitalnih medijev, ki pomagajo otrokom razviti njihov lasten občutek za samokontrolo. Nasi otroci odraščajo v svetu, prepojenem z digitalnimi motnjami. Nad njimi starši ne moremo izvajati 24-urnega nadzora. Pri otrocih je cilj tudi glede medijev spodbuditi dobro uravnane navade in jim vliti toliko samozaupanja n samokontrole, da bodo sami zmogli uravnavati uporabo digitalnih medijev.
1. Prepričanje.
Otroci morajo biti prepričani, da jim preveč časa ob ekranih lahko škodi.
2. Strinjanje.
Najdite tisto magično številko minut ali ur, ki ustreza staršem in otrokom. Dve uri dan je morda dobra ideja. Ampak karkoli se strinjate, bodite jasni: brez telefona na mizi ob obrokih, na primer, ali pa nič ekranov eno uro pred spanjem.
3. Daj in vzemi.
Dogovor naj bo obojestranski. Tudi otroke lahko moti, če starši nenehno preverjajo svoje mobilnike. Starši bi se morali strinjati v omejitvi lastnega časa pred ekrani, ko so v bližini otrok, še posebej ko pridejo iz dela.
4. Igrivost.
Naredite stvar zabavno in zanimivo. Dajte primerne spodbude, kot kazni za neupoštevanje sklenjenih pravil. Isto naj velja za starše: kakšne kazni lahko sprejmete, če padete v svoji samokontroli? Namig: kazen naj ne bo se manj casa pred ekrani.
5. Razgibajte svoje možgane.
Samokontrola je nekaj, kar vzame čas. Možno je naučiti otroke, da jo vadijo, tako kot atleti vadijo s svojimi telesi. Preden se otroci obrnejo k ekranom, jih spomnite na dogovor. Naj si sami nastavijo alarm, spodbudite jih, da si splanirajo svoj urnik, vključno z začetkom in koncem uporabe medijev, brez drame ali panike.
6. Bodite vztrajni.
Sledite družinski situaciji, sledite uporabi medijev. Če oba starša delata, je sledljivost uporabe medijev težja. Za takšne namene lahko dandanes najdete tudi razne aplikacije.
7. Alternativne aktivnosti.
Poskusite najti hobi ali šport, ki je isto zabaven kot digitalni medij. Starši lahko postavite pravilo 1:1, v smislu: če igrate video-igrice eno uro, se igrate tudi zunaj eno uro.