Z partnerjem sva skupaj 4 leta. Zelo hitro sem bila noseča, zato imava 3 letnega sina in 3 mesece starega dojenčka. Že na začetku zveze sva imela nekaj problemov.
– sledenje ogromno golim ženskam na IG, gledanje teh žensk in lajkanje slik. Tudi nekaj dopisovanja je bilo s strani druge osebe. Pa sva se pogovorila, jasno sem povedala da me to moti. Ko sem rodila prvega sina od njega nisem imela veliko podpore. Ne finančne, niti psihične. Nobenih lepih besed, nič cartanja, vse manj pogovora, telefona pa čedalje več.
Njegov dan je izgledal tako, da je prišel odšel ob 6:00 v službo, domov prišel po npr. 12 urah dela, šel na stranišče za 30-45minut, šel na balkon, kadil in bil na telefonu. Tako je bilo iz dneva v dan, meseca v mesec. Vmes se je malo poigral z sinom, ampak daleč od tiste pristne igre, ki jo otrok potrebuje.
Moj mož ime strasten hobi in na internetu večinoma gleda te zadeve, ki se tičejo hobija. Ampak, to je šlo čez mejo. Na telefonu preživi praktično cel dan. Tudi zvečer v postelji leži stran od mene (češ da mu odgovarja ta položaj) in ali gleda tv v tišini ali pa je na telefonu.
.
No ko sem bila noseča 37 tednov sem ga zalotila kako v kopalnici zopet gleda druge ženske, ko ga vprašam, kdo je to odgovori z nevem oz. Noče povedati.
.
Torej najini glavni problemi so:
1. Kaj naj si mislim o tem, da sem sama za oba otroka do večera, pride domov, gre na stranišče, telefon, cigaret, telefon, cigaret, telefon, cigaret? In gledanje drugih žensk po socialnih omrežjih.
Tudi jaz potrebujem pavzo, tudi jaz bi rada si eno uro odpočila.
2 Najino spolno življenje je postalo žalostno. V vse ga morem prepričati jaz, začeti jaz. Drugače lahko sploh nikoli več ne bova. Ker zgleda nima potrebe. Tudi nikoli me ne pohvali, karkoli skuham, tudi če se uredim. Morda je rekel da sem danes lepa 1x v 4 letih.
3 Sicer je zelo šparovna oseba, ampak denar raje nameni v svoj hobi, kakor da bi nas kdaj peljal na kakšen dvodnevni oddih ali pa na kakšen izlet kjer lahko ostanemo en dan. Jaz otroka poleti sama peljem na morje, žal si sama ne morem privoščiti, da otroka peljem še kam drugam..
4 Pogovor ne pomaga. Ko se hočem pogovoriti me ignorira. 10 minut mu govorim, samo v tišini posluša in ne reče popolnoma nič. To me spravi v jok in se mi zdi, da ker sem po porodu me vodi v poporodno depresijo.