Vprašanje: Z bivšim imava skupaj majhnega otroka. On pa je kmalu dobil novo partnerko. Kako mu naj povem, da ni dobro za najinega otroka, da otroka hitro vključuje v njegov nov odnos?

Odgovor:

“Draga anonimna mamica, hudo vam je siliti hčerko v odnose s človekom, ki ga ona ne mara. Kako pa ste vi preboleli ločitev? Ste si dali čas in prostor, da jo odžalujete, da si dovolite izjokati vse kar ste izgubili in si res odpreti prostor, da lahko sprejmete novo življenje in vse kar to prinese? Novo življenje pomeni, da sta bivša partnerja samo še oče in mati, partnerstvo pa nadaljujeta z drugimi ljudmi. Svetujem vam, da si vzamete čas in si dovolite začutiti te spremembe in kaj točno za vas pomenijo. S hčerko se pogovorite in ji povejte, da je ločitev odgovornost staršev, da ona zanjo ni kriva in da ne bo izgubila očeta, če ima ta novo partnerko. Preberite ji knjigo Zakaj lunina vila in mesecev princ ne živita skupaj”.  (Barbara Holcman, ZDT)

Razhodi so vedno boleči, še najbolj za otroke. Za najmlajše je največjega pomena, da se starša zmoreta čimveč stvari dogovoriti v miru, soglasju in razumevanju. To je poseben izziv že za starša, ki sta v aktualnem odnosu, kaj šele za starša, ki sta se razšla. Znašli ste se torej pred res hudo in težko situacijo.

Ko se zgodi ločitev, je pred starši samohranilci težka pot, ko morajo zaupati partnerju (po možnosti takšnemu, v katerega so izgubili zaupanje), da bo otrok z njim v redu. Torej: da četudi ne bomo z njim mi vsak trenutek, da bo v redu. Zaupati v to pa je pogosto težava, sploh v primerih, kjer starša že prej nista bila usklajena v starševstvu in še posebej v primerih, če sta se razšla zaradi izgube zaupanja. Zato je za takšnega starša pot, ki ga čaka izjemno naporna, a vredna: rezultat je namreč otrok, ki ne potrebuje izbirat strani, ne potrebuje ščitit ali napadat enega od staršev in zaradi tega še najbolj nemoteno nadaljuje svoje življenje in ohrani oba starša v lepem spominu. Če pa se kdo od staršev ne obnaša “najlepše”, ali pa ga ne zmore začutiti, pa to otrok sprevidi sam – seveda še bolj kasneje, ko odraste. Največja zaščita otroka je možna le tako, da starš kljub preprekam pokaže in ohrani spoštljivost do drugega starša. Izjeme so le primeri nasilja ali večjih zlorab, kjer so potem stiki omejeni, oziroma pod nadzorom.

Bivšega boste žal težko spremenili. Seveda lahko poskusite s prijaznim pogovorom, kjer poudarite, da razumete, da on želi vključiti osebo, ki je zanj pomembna v hčerkino življenje in da mu tega ne nameravate preprečevati ali oteževati. Da je vaša edina želja le to, da to naredi postopoma, z občutkom, da ne bo za vajinega otroka prevelik stres. Ni nujno, da vas bo upošteval in v tem primeru se boste žal morali soočiti tudi s to opcijo. Verjamem, da vas plaši in da je tudi boleča hkrati.

Si predstavljam, da se bojite, da bi bil otrok v stiski in da bi bili hitro zamenjani. Ampak za vašega otroka ste vi edina mati in boste to vedno ostali. Nihče vas ne more nadomestiti nikoli. Lahko vam le pomaga pri vzgoji. Zelo pogumno bi bilo, da se podate na pot sprejemanja takšne situacije. Ta pot deluje prav mučeniška, ampak za vse najlažja. Do tja seveda ne morete priti čez noč, sploh če ostaja veliko čustev med vami. Ko si jih boste dovolili čutiti, tako težje kot lažje, boste sčasoma vstopili v proces odpuščanja (dopuščanja vseh občutkov) in drugačne poti: smeri, ki je za vse v nastali situaciji najboljša.

Otrok pa bo seveda v manjšem stresu ob postopnem pripravljanju na nove osebe. Ob ločitvah se vedno priporoča čim manj sprememb, novih ljudi in podobno. Če tega vaš bivši ne ve, ga povabite morda na kakšna skupna csd ali terapevtska svetovanja, kjer vam bodo strokovnjaki prav tako zaupali podobno. Pri nas je veliko kvalitetnih knjig, bivšemu pa lahko priporočite ali podarite tole: Damijan Ganc: Izzivi očetovstva po ločitvi.  Vse dobro vam želim v tej drugačni vlogi. Verjamem, da je trenutno težko, verjamem pa tudi, da se otroci zelo prilagodijo in da bo z vašim otrokom v vsakem primeru še vse dobro. Saj ima vas!

Samo naprej!

Zapisala in uredila: Katja Knez Steinbuch, zakonska družinska terapevtka