Prispevki
Konflikti z bivšim partnerjem- narcistom: Svetovanje za starševsvo
/1 Comment/in Vprašanja in odgovori /Napisal: Sočutno partnerstvo (Inštitut VB)Vprašanje: Sem ločena in imam otroka z bivšim partnerjem ,ki pa je patološki narcis. Bivši je vse v okolici je zmanipuliral in vse obrnil v svoj prid. Znašla sem se v stiski, saj za vsak neodgovorjen klic, piše maile (tudi na CSD) in izvaja psihično nasilje z izgovori, da mu onemogočam stike z otrokom. Prosim za pomoč, saj sem v veliki stiski.
___________________________________________________________________________________________________
Spoštovana gospa.
Vzgajati otroka z osebo, s narcisistično osebnostno motnjo je izredno težka naloga in zaradi vašega duševnega zdravja vam svetujem, da si poiščete oporo, ki vam bo lahko pomagala, da boste čustveno lažje kos situaciji, ter da boste lahko oblikovala situaciji najboljše strategije.
Morda nekaj konkretnih nasvetov kar se tiče starševstva.
Kot se gotovo izkusili že na lastni koži, narcistične osebe niso sposobne direktnih konfrontacij.
V svojem temelju so tako zelo prestrašeni in z občutki neprimernosti (česar se zavestno ne zavedajo), da na najmanjšo kritiko lahko reagirajo z nekontroliranim besom in popolnoma neproporcionalno s situacijo.
Kaj to pomeni? Da vaše kritike ali celo dobronamerni nasveti glede njegovega očetovstva, (čeprav so popolnoma na mestu) ne bodo ničesar spremenile. Verjamem, da vas jezi in boli, ker se kot oče ni zmožen pristno zanimati in povezati z vašim sinom. Žal tudi v ta odnos očitno vstopa z željo po tem, da se nahrani z občudovanjem, in sina verjetno doživlja kot neke vrste podaljšek samega sebe. To je res krivično in boleče, za vajinega sina a žal ga kot očeta ne morete spremeniti. Na žalost se osebe z narcisistično osebnostno motnjo tudi zelo redko prostovoljno odločijo za terapevtski proces, saj doživljajo, da ni z njimi nič narobe in da so problema vedno drugi.
Kaj pa lahko storite?
Kar lahko kot mama storite je to, da ustvarite varen prostor za vašega sina, da lahko kadarkoli izrazi žalost, razočaranje ali jezo, ki jo čuti. Glede na to, da mu brezpogojnega sprejemanja, zrcaljenja in sočutja oče ne zmore dati, je vaša sprejemajoča drža še toliko bolj pomembna.
Sinu lahko na letom primeren način razložite očetove težave, ne da bi pri tem uporabili izraz narcisistična motnja ali grdo o njem govorili. Zelo pomembno je, da sinu očeta ne kritizirate, saj je ne glede na vse, oče del njega. Če grdo govorimo o drugem staršu otrokom povzročamo še več bolečine in jih postavljamo v vlogo razsodnika. Ta je izjemno krivična in jih še globlje rani.
Seveda se sin nikakor ne rabi javljati na telefon, kadar ne želi komunicirati z očetom in tudi vi ne.
Kar lahko storite je, da odvetnik doseže spremembo dogovora na sodišču. Ta naj vključuje, da vas lahko vaš bivši partner kontaktira zgolj v povezavi s stiki. Nikakor vas nima pravice neprestano klicati in nadlegovati izven določenih ur. Morda lahko določite tudi način vajine komunikacije (če bi vam ustrezalo npr. izključno preko maila ali sporočil) in pa jasne dogovore glede datumov. Jasne meje, ki so pravno določene so tisti okvir, ki lahko pomaga, da osebe z narcisistično motnjo ostajajo znotraj dogovorov, ki jih drugače rade kršijo, saj s tem ponovno pridobijo `pomembno mesto` oz. pozornost (čeprav je ta negativna).
Kar se tiče njegovega nadlegovanja, manipulacij in groženj: to je čustveno nasilje in tega si ne zaslužite.
Otrokov oče se hrani z vašo nemočjo, obupom in strahom. On ve, da vas ima v rokah, ko vam prične groziti, da vas bo prikazal kot mamo, ki mu preprečuje stike. Zato je tako zelo pomembno da mu postavite jasne meje preko sodnega dogovora. Prav tako je pomembno, da imate vse te situacije (maile, sporočila, klice) dokumentirane kot dokaz tega kar se v resnici dogaja.
Kar se tiče šole. Če si otrokov oče želi vedeti kako gre sinu v šoli, mu lahko poročate sami ali pa mu omogočite dostop do ocen preko e-asistenta. A kot sem predhodno omenila ,bi bilo smiselno raziskati na kakšen način lahko to storite tako, da ohranite razmejitev in njemu ne ostane toliko maneverskega prostora. Mogoče, da ga o ocenah, če si to on želi, obvestite preko maila v nekem časovnem razmiku, ki se vam zdi primeren? Bolj podrobno o tem, kaj se mu dogaja v šoli, lahko gospod vpraša sina (seveda je to odvisno tudi od starosti otroka).
Na vašo žalost, bo gospod v vašem življenju vse dokler vaš sin ne odraste in bo lahko samostojno komuniciral z njim.
Ta situacija je resnično težka in izčrpujoča. Zato je pomembno, da se v tem času opremite s čim več opore, ki vam bo pomagala vzdrževati potrebne meje in bo tam za vas. Oba z vašim sinom si to zaslužita.
Želim vam vse dobro!
Odgovor je podala družinska terapevtka Tjaša Šuštar.
Najdete nas tudi na Facebooku.
Preutrujena
/0 Komentarji/in Vprašanja in odgovori /Napisal: Saša PetrovičVprašanje: Ostala sem sama z majhnim sinom, malčkom. Parnerja sem prosila da se odseli, ker itak ni bil navzoč. On želi nazaj, sama pa sem na koncu s svojimi močmi. Prosim za pomoč.
Spoštovana mamica, žal mi je, da ste se znašli v takšni stiski in kar krivično je, da ste čisto sama v tem zelo ranljivem obdobju prvega leta po rojstvu sina. Najprej bi vam rada povedala, da ste super mamica, ki se trudi po najboljših močeh. Vendar vam najbrž že grozi izgorelost. Nujno je, da si poiščete dodatno pomoč in da se razbremenite. Vsaj za kratek čas, uro ali dve na dan: da se spočijete, naspite, naredite kaj zase, … V varstvo lahko vključite starše, prijatelje in seveda partnerja, saj je oče vašega otroka in je zelo zdravo, da vzdržujeta stik ne glede na to, ali sta vidva par, ali ne. Morda se vprašajte, ko boste spočiti in mirni, kdo ste vi kot ženska, ločeni od vloge mame? Kaj vas veseli, kaj vas umirja in ob čem vam zaigra srce? Kakšne hobije ste imeli pred rojstvom otroka? Poskusite kaj od naštetega vpeljati v svoje življenje, ko bo otrok v varstvu. Da stopite malo iz vsakodnevne rutine, ko nenehno skrbite za sina in zaradi vseh naporov ter skrbi pozabljate nase. Podarite si ta čas samo zase in vrnili se boste bolj sproščeni, mirni in zadovoljni. Posledično se bo tudi otrok lažje in hitreje umiril.
Glede spanja dojenčka omenjate, da se zbuja na pol ure. Verjetno je, da je vaš dojenček dobil asociacijo dojenje-spanje, glede na gostoto zbujanja. Za več idej, kako to preseči, kontaktirajte strokovnjake za otroško spanje (npr Heleno Grmek). V terapevtski razlagi pa je tudi zelo možno, da se vaša čutenja prenašajo na otroka, kar je lahko eden od razlogov za dolgo uspavanje. Enostavno mu je težko zaspati, ker čuti vašo napetost, razdražljivost in verjetno tudi žalost ter razočaranje zaradi težav s partnerjem. Ob takem težkem vzdušju se ne čuti varnega in vam to sporoča z nemirom. Po enournem uspavanju in nenehnem priklapljanju je čisto človeško, da se počutite nemočni in celo jezni, ker ne zaspi. Niste pa vi krivi za to. Zato poskusite dati krivdo na stran in iščite rešitve, kaj lahko storite, da se boste bolje počutili.
Kot terapevtka sem mnenja, da je nujno, da predelate vso bolečino, ki ostaja zaradi razhoda s partnerjem. Vedno kadar so v igri otroci in ni nasilja svetujem, da se pred dokončnim razhodom par odloči za partnersko terapijo. Pojdita k dobremu, izkušenem družinskem terapevtu, da naredita res vse. In za razhod se potem še vedno lahko odločite. Dajta si to možnost, da se pogovorita o svojih željah, občutkih, hrepenenjih in vzorcih, ki sta jih prinesla v odnos. Skušajta poiskati kompromise, obuditi privlačnost, ki je bila na začetku, zgraditi zupanje, ki je bistvena za zdrav odnos in se naučit spoštljive komunikacije. Vse to vama bo služilo tudi v primeru razhoda, saj vaju bo za vedno povezoval otrok v vlogi starševstva. Ne dovolite, da bi vaš sin odraščal brez očeta. Njun stik je bistvenega pomena, vključite ga v nego in kasneje v vzgojo.
Partner vas pogreša in to je dober znak, da bo pripravljen tudi kaj spremeniti. Dajte mu priložnost, pojdita na terapijo. Da ga ne ljubite več (kot pravite sami), je lahko zgolj varovalka, odločitev zaradi vsega razočaranja in obupa. V primeru, da nič ne naredita na sebi, je zelo verjetno, da se vam v naslednjem partnerskem odnosu zgodba ponovi. Če se dokončno odločite za razhod, pa je nujno, da si vzamete čas, odžalujete izgubo in s poglobljenim delom na sebi odkrijete, zakaj ste se znašli ravno v takšnem odnosu. V obeh primerih svetujem terapevtski proces. Pred vsem pa na prvo mesto postavite sebe in skrb za svoje psiho-fizično počutje. Urgentno je, da se spočijete čisto telesno zato iščite rešitve za sočutno varstvo vašega sinčka vsaj nekajkrat na teden po dve uri. Vse dobro vam želim.
Saša Petrovič, ZDT
Kontaktni podatki
Inštitut Vita bona, zavod za družinsko terapijo
Orehovo 6
8290 Sevnica
telefon: +386 41 609 888
mail:
- […] bi bilo smiselno, da gresta na partnersko terapijo...17. 4. 2024 - 6:19 Napisal: Miren mož, strupen oče: Svetovanje za starševstvo – Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija
- […] posebej hudo pa je, če je harmonično družinsko...7. 4. 2024 - 10:30 Napisal: Kako sprejmeš, da je družina razpadla: Svetovanje – Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija
- […] sploh če boste čutila, da nimate energije za...28. 5. 2023 - 12:58 Napisal: Izčrpanost in obup mamice: Svetovanje – Zakonsko in družinsko svetovanje | Partnerska terapija