Ali sem do partnerja preveč zahtevna?
Vprašanje – Ali sem do partnerja preveč zahtevna: S partnerjem sva v zvezi že več let in imava skupaj malčico. Ob spoznavanju sva se ure in ure pogovarjala, ko pa je šlo zares, se je vse spremenilo. V resnici deluje navzvzen vse ok, toda partner sploh ni pozoren in ni ljubeč, midva pa sploh nisva povezana. Oba imava za sabo težko preteklost (odsotne očete in alkoholizem), ki se pozna v sedanjosti. On ima težave tudi z odnosom do hčerke, ob njej ne zdrži dolgo. Zdi se mu, da pretiravam, jaz pa se sprašujem, kako naj rešim najin odnos.
Odgovarja: Saša Petrovič, ZDT
Spoštovana anonimna, ste mlada mamica brez podpore s strani partnerja, kar je zelo boleče. Iz zapisa se čuti žalost, osamljenost, nerazumevanje, nemoč in veliko razočaranje. Kako zelo domača in poznana vzdušja, kajne? Zato boli še bolj, ker boli še za nazaj, tisto malo punčko, ki je bila spregledana in prepuščena sama sebi ob vseh dramah, ki so se vrtele okoli alkoholizma. Gledati hčerko, ki bo nekoč odrasla ženska in skrb, da bo potisnjena v vzorec čustveno odsotnega moškega je res velika.Poglejva kaj se dogaja in kaj lahko storite vi. Znašli ste se v partnerskem odnosu, ki močno spominja na dinamiko vaše primarne družine. Oče je bil odsoten zaradi alkoholizma, vaš partner pa beži v delo in ni zmožen čustvene bližine. Nima modela varnega, ljubečega očeta, saj je odraščal brez njega. Prav tako ni dobil čustvene opore v mami, zato mu je vse to tuje, celo nevarno in strašljivo, seveda na nezavedni ravni. Kadar je kot fantek potreboval nekoga, da ga objame, potolaži, umiri, zaščiti, je verjetno bil zavrnjen, odrinjen ali celo kaznovan. Skratka popolnoma spregledan in zanemarjen v temeljni potrebi po varnosti in ljubezni. Torej, ko vi vse to želite in zahtevate od njega, mu prebujate ogromno strahu pred novimi ranami. Iskati bližino je zelo nevarno, govori njegov telesni spomin. Hkrati pa ne razume čisto dobro, kako naj to stori, nima te izkušnje, nihče mu ni pokazal in se mu vse skupaj zdi nenaravno, tuje in nepristno.Vaša zgodba je tudi boleča in glede na to, da ste odrasla hči alkoholika, lahko nosite v sebi predispozicijo za odvisnost od odnosov, v kar je verjetno bila ujeta vaša mati, ki je vztrajala ob alkoholiku toliko časa. Preberite kaj na to temo in pojdite na skupino za samopomoč Alanon, da boste dobili občutek, kako zelo vas lahko ta nekemična zasvojenost drži na mestu v občutku nemoči.
Kako zelo ste pogrešali očetovo ljubezen, podporo, potrditev in občutek pripadnosti? Nosite globoko rano, ki ni zaceljena in se je samo prenesla na vašega partnerja. On vam tega ne zmore dati, ta del je vaš in le sami ga lahko ozdravite. Seveda je potreben čas, volja in veliko potrpežljivosti. Partner vam je lahko tam v oporo, svoj del pa bo moral pozdraviti sam. Seveda mora najprej priti do zavedanja, da ga je boleča preteklost zaznamovala, da mu njegove obrambe, ki so mu včasih služile, da je lahko preživel, zdaj rušijo partnerstvo in družino. Manjka mu razumevanje in sočutje do vas, ki ste v stiski. Zato tudi dolgega pisma ni razumel in je verjetno videl že spet vaš napad in globoko v sebi občutek, da ne zmore, ni dovolj dober in spregledan, kar ga še bolj požene v beg. Oba sta se ujela v prepire, globoko v sebi pa čutita osamljenost ter izgubljenost. V knjigi Močno me objemi, avtorica Sue Johnson poimenuje takšno preigravanje vražji ples. Morda jo preberete, da vidite zakaj se vrtite v začaranem krogu. V skupini smo že velikokrat govorili o parih, ki se najdejo eden s preokupiranim stilom navezanosti in drugi z izogibajočim, preberite tudi kaj o tem.
Skratka, jaz vam toplo svetujem, da obiščeta partnersko terapijo. Tam bosta oba slišana in lahko se bosta povezala na sočuten način v najglobljih ranah, ter s tem zgradila varen in predvsem bolj miren odnos. Ni čarobne palčke, ne gre vse čez noč, vendar z motivacijo in trudom, se lahko pripleza iz tega začaranega kroga ven. Zaradi sebe in punčke, ki jo imate najraje na svetu, je vredno delati na sebi ter na odnosu. Dobrodošli tudi pri meni, na Inštitutu Vita bona. Želim vam, da najdete v sebi svojega notranjega otroka, ga potolažite in pomirite, da ne boste nenehno iskali v okolici tistega, kar ste potrebovali ob svojih starših in vam niso zmogli dati. Srečno in pogumno naprej, spremembe pridejo, ko se odločimo in delamo v tej smeri.