POSEBNI ČAS ZA POVEZOVANJE IN ŠOLA: Svetovanje
POSEBNI ČAS ZA POVEZOVANJE IN ŠOLA
Tudi učitelji so presenečeni kako učinkovito je, če preživijo dve do tri minute po koncu pouka z otrokom. Čeprav se z njim ne pogovarjajo o njegovih težavah v šoli.
Namesto tega lahko vprašajo: »Katero stvar najraje počneš?« in potem delijo svojo najljubšo aktivnost.
Učenci se dobro počutijo, ko tudi učitelji delijo informacije o sebi in pokažejo kakšni so kot oseba in ne samo kot učitelji.
Mnogi učitelji so ugotovili, da se nekaj minut preživetih z učencem po koncu pouka in ob pogovoru o vsakdanjih stvareh hitro pokaže kot učinkovita metoda za zmanjševanje neprimernega obnašanja. Čeprav neprimernega obnašanja med pogovorom niti ne omenijo.
Jane Nelsen omeni primer učiteljice, ki jo je skrbelo za učenko, ki ni opravljala niti domačih nalog niti nalog, ki jih je dobila v razredu. Večkrat je tudi jasno pokazala sovražnost do učiteljice z neprimernimi komentarji in jeznimi pogledi.
Nekega dne jo je učiteljica prosila, da ostane po končani uri. Učenka je ostala, vendar učiteljica ni omenila njenega težavnega in neprimernega obnašanja. Namesto tega jo je vprašala o najbolj zabavni stvari, ki jo je počela prejšnji večer. Ker ji učenka ni želela odgovoriti, ji je učiteljica pričela razlagati o najbolj zabavni stvari, ki jo je sama počela s svojo družino prejšnji večer. Ko učenka še zmeraj ni kazala zanimanja za pogovor, ji je učiteljica rekla, da lahko gre, da pa bo zelo rada slišala kaj učenka počne za zabavo v prostem času, če ji bo kdaj želela povedati.
Učiteljica se je počutila razočarano, saj je menila, da se je trudila zaman, vendar je že naslednji dan opazila, da se je učenkin odnos spremenil, saj ni več kazala sovražnosti do učiteljice.
Po pouku je učenka učiteljici sama pokazala sliko sebe in prijateljice na kolesu, ki jo je narisala. Povedala je, da je bila to najbolj zabavna stvar, ki jo počela prejšnji dan. Tudi učiteljica je povedala kaj zabavnega je počela prejšnji večer.
Če analizirate to zgodbo, vidite, da ima lahko že tako kratek in na prvi pogled brezpredmeten pogovor, velik učinek. Otrok se počuti izpostavljenega in morda celo zavrača posebno pozornost, ki jo dobiva, saj lahko meni, da bo namenjena iskanju krivca in morebitni pridigi. Ko učitelj ignorira težavno obnašanje in ga niti ne omeni, je otrok presenečen. Presenečen je tudi zato, ker odrasli otroke pogosto sprašujemo o njihovem življenju, vendar redko povemo kaj o sebi.
Ko odrasli delimo informacije o sebi z otroki, jim dajemo občutek enakovrednosti, pomembnosti in obojestranskega spoštovanja.
Krasno bi bilo, če bi učitelji lahko preživeli nekaj minut posebnega časa z vsakim učencem. Začnete lahko z učenci, ki imajo največ težav ali pa potrebujejo več opogumljanja… Vendar poskrbite, da si v teku šolskega leta vzamete čas za vsakega učenca.
Mnogi učitelji se pritožujejo, da za poseben čas nimajo časa. Vsekakor je res, da so učitelji pod močnim pritiskom, da pomagajo učencem pri šolskem delu in temu namenjajo največ časa. Vendar učitelji, ki se zavedajo, da je opogumljanje otroka enako pomembno kot uspešno opravljanje šolskega dela, najdejo čas za poseben čas za povezovanje tudi med raznimi tihimi aktivnostmi.
Besedilo je izsek iz knjige Pozitivna disciplina, ki jo je napisala Jane Nelsen, ustanoviteljica načel Pozitivne discipline, prevedla in priredila ga je Barbara Holcman.
Najdete nas tudi na Facebooku.