“Zelo dobro prijateljstvo med moškim in žensko – mogoče?” Svetovanje za pare

“Zelo dobro prijateljstvo med moškim in žensko – mogoče?”

Moški, s katerim sva par in se poznava poldrugo leto, ima zelo dobro prijateljico.

Peljal me je na drug konec sveta, kjer je imel opraviti nekaj poslovno. Sam je v ta istem mestu zdaj bil že sedmič. In tam sem spoznala to njegovo prijateljico, za katero sem prej slišala bolj bežno in s katero se kakšni eno ali dve leti ni slišal (ne spomnim se natančo).

Dejal pa mi je, da mu (in ob vsakem obisku še drugemu kolegu) v veliko pomoč, saj zna angleško, medtem ko le redki tam zna za jezik, sam pa ne zna tako drugačnega jezika, kot je njihov.

Čeprav večmilijonsko mesto, nikjer sledu o angleščini. Si lahko mislite, kakšen frustrirajoči podvig bi bil naročiti hrano v restavraciji brez angleškega opisa in v deželi s popolnoma drugačno hrano. 😬 In ob prvem obisku pred desetimi leti je v baru spoznal takrat dvajsetletno dekle (študentko, ki je delala kot natakarica). In začeli (+ njegov kolega Slovenec) so se zelo družiti.

Bila jima je v veliko pomoč. In tako je hodil tja skoraj vsako leto (poslovno), vsakič za 14 dni, od tega je imel predavanje na univerzi samo en dan, preostalo so se družili, hodili v bare, restavracije, malo naokrog po mestu in tako.

In v skoraj desetih letih se je med njima razvilo prijateljstvo, take bolj tesne sorte, a neromantične (vsaj z njegove strani, saj je imel ženo in dva malčka).

Pred kakimi petimi, šestimi leti mu je priznala, da ji je všeč. On odklonil. Zdaj je v sicer samska, a ji je všeč nekdo od tam.

Zdaj, ko smo bili skupaj, mu je v chatu npr. napisala, da je njen “bestfriend”. No, morda koga tako označiti v njihovi kulturi ni nič kak takega. Sicer pa – ko smo bili skupaj, sta se veliko šalila na račun drug drugega, veliko se smejala. Žal moram priznati, da sem bila kar malo v šoku.

Nisem pričakovala, da ima prijateljico, s katero je tako sproščen in “playful”. In žal moram priznati, da sem bila ljubosumna. Ja, to izvira iz moje negotovosti, ki je je kar nekaj. A vendarle se mi poraja vprašanje..

Namreč ali je možno takšno prijateljstvo med dvema nasprotnih spolov?

Rekel mi je, da mu lahko zaupam, da ničesar ne skriva pred mano, konec koncev me je peljal v to deželo, da spoznam tudi ta del njegovega življenja. Tudi torej njo, ki ji je hvaležen za vso pomoč, ki mu jo nudi tam. In mu verjamem – vsaj s svojim racionalnim delom.

Moja nesigurnost pa orkestrira in je tam imela nekaj ljubosumnih “izpadov”. Rekel mi je, da je zaradi tega bil s to prijateljico bolj zadržan, kot bi bil sicer. (In sem si mislila, ali je možno biti bolj nezadržan, kot si bil?). In dodal, da je mislil, da se bomo vsi skupaj tam videvali enkrat več, ko smo se – pa se zaradi mene in moje nerazpoloženosti za skupno druženje nismo. (To bi pomenilo biti skupaj v troje vsak drugi dan. Huh.. 🙂 )

Vsaj najina komunikacija ni problem. Zato sva se pogovorila o tem. Je rekel, da ima zelo malo dobrih prijateljev, da jih lahko prešteje na prste ene roke – in da je ena izmed njih tudi ta punca (od njega mlajša sedem let, on 40) in se ji ne misli odpovedati. Tam ji je rekel še, da ima srečo v življenju kot človek, da je spoznal nekaj tako dobrih ljudi, kot je ona. Nisem nikoli zahtevala, da se odreče temu prijateljstvu. Sem pa mu rekla, da lahko nekoliko modificira svoj odnos do nje.

Zdaj sta spet v kontaktu prek nekega chata. In želel je, da sem tudi jaz z njo v kontaktu, da bi bili vsi skupaj prijatelji. Saj – vse je transparentno.

(Čeprav je res super dekle, prijazna in vse, sem se morala presneto potruditi, ko smo bili v troje – lažje je bilo, ko nas je bilo več.) Svojemu partnerju zaupam, me pa gloda nesigurnost in posledično me včasih boli v trebuhu in sem ljubosumna in žalostna.

Rekel mi je, da gledam seksistično.  Češ lahko da ima dobre, tesne prijatelje z moškimi, ne pa z ženskami. To je zanj seksistično.

Sprašujem vas – ne glede na mojo negotovost – mar je res tako preprosto?

Želela bi slišati neodvisno mnenje. Sama imam nekaj moških znancev, z njimi se vidim redko. Morda še to, rekla sem mu, da si ne bi želela, da bi bila pogostnost njunega kontaktiranja oz. chatanja prepogosta + da bi si želela,,da je malce bolj zadržan v odnosu do nje (ker je ženska). Mi je rekel, da odvisno, kaj za koga pomeni preveč pogosto. Glede zadržanosti pa, da zadržanost lahko načne dobra prijateljstva, da začnejo propadati, se pa je za prijateljstva treba potruditi in jih negovati. S čimer se strinjam. (In on z ljudmi tudi sicer ni zadržan, je precej outgoing.)

Ampak je to mogoče tudi med dvema nasprotnih spolov?

Dodal je še, da ve, kaj dela, in že vznejevoljen, da gre za moje zaupanje.
Kaj torej menite – je takšno prijateljstvo možno?Hvala.

————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————-

Spoštovani, iz opisa partnerjevega prijateljstva bi usmerila fokus na vas.

Kaj se skriva pod ljubosumjem?

Česa vas je resnično strah?

Odgovori na podobna vprašanja vas bodo pripeljali do sebe, kjer lahko delate spremembe. Terapevtski proces vam bo pri tem v pomoč.

Celotna izpoved se nanaša na vašega partnerja in odnos, ki ga ima s prijateljico. Jaz pa bi se najprej ustavila pri vas.

Ljubosumje izvira iz globokega strahu pred zavrženostjo. Gre za občutek, da niste dovolj dobri za partnerja in da vas lahko kadarkoli zamenja. Se lahko najdete v tem opisu?

Če si prisluhnete in z vso iskrenostjo odgovorite na vprašanje česa vas je strah?

Kakšen je najhujši scenarij, ki si ga lahko zamislite?

Osamljenost, neljubljenost, nevrednost. So ta boleča občutja tista, ki so vam znana in kličejo po razrešitvi?

Kako je z vašo samopodobo?

Občutek sem dobila, da imate v sebi veliko luknjo pomanjkanja občutka ljubljenosti in sprejetosti takšne, kot ste.

Močno hrepenite, da bi partner zapolnil to praznino.

Vendar ne glede na to, kar partner naredi, ne bo nikoli dovoj. Le vi sami jo lahko zapolnite z ljubeznijo do sebe s spoštovanjem in predvsem prepričanjem, da ste vredni lepih, toplih in mirnih odnosov.

Da si zaslužite biti na prvem mestu brez dvomov.

Priporočam vam terapijo, da raziščete kdo ste in kaj želite.

Da postavite stvari na svoje mesto, preiščete in prečutite stare vzorce, jih presežete z namenom, da se vam ne bodo stvari ponavljale.
Ko boste postavili sebe na prvo mesto, napolnili tisto praznino, poiskali notranji mir, ne boste več videli težave v partnerju. Takrat boste lažje zaupali, ljubosumje bo odveč, saj boste v vsakem primeru znali poskrbeti zase. Čutili boste, da si zaslužite obilje na vseh področjih, tudi v partnerstvu.

Glede vašega vprašanja ali je možno resnično prijateljstvo med nasprotnima spoloma pa enoznačnega odgovora ni.

Ljudje bodo komentirali glede na lastne izkušnje ter prepričanja in odgovori bodo različni.

Bi vas pa vprašala ali vas je zmotila ta spontanost, igrivost in naklonjenost med njima, ker bi vi želeli več tega v vajinem odnosu?

Pa sva spet pri tisti luknji. Z občutkom, da niste dovolj dobri in strahom, da boste partnerja izgubili se ne morete sprostiti in prepustiti. To vodi prej k napetosti, prepirom, posesivnosti in drami, kot pa k predajanju, sproščenosti in spontanemu izkazovanju ljubezni.
Iskreno upam, draga anonimna, da sem vam nakazala v katero smer je dobro, da začnete raziskovati. Čeprav je lažje iskati napake pri drugih, se resnični odgovori vedno skrivajo v nas samih.

Želim vam, da odkrijete kje izvirajo vsi vaši dvomi in strahovi ter pridete v stik z notranjo praznino in jo napolnite z ljubeznijo, razumevanjem in nežno toplino. Vse dobro vam želim.

Komentar je zapisala družinska terapevtka Saša Golob.

Najdete nas tudi na Facebooku in Instagramu.