Hči noče spati. Čutim se krivo.

Pozdravljeni.

Rabila bi nasvet,kako biti socutna do hcerke. Moja 15mesecnica se zadnja 2 meseca zbuja skoraj vsako noc in je budna po 2 uri. Mene to ze pocasi ubija in posledica tega je moje “norenje” na njo ponoci. Situacija je taka,da sva z malcico ze 4 mesece same doma. Partner je imel hudo nesreco. Prej je bil v bolnici,sedaj je pa en mesec in pol na rehabilitaciji. Sama sem zelo zelo zmatrana od vsega. Pika na i je pa njeno nespanje. Ce prespi celo noc 1x-2x na teden je luksuz. Oziroma se takrat ko prespi pa skozi pojokava v spanju. A je mogoce,da se zbuja zaradi tega,ker pogresa oceta? V soboto jo je dal on spat (on je za vikende doma) in je zaspala takoj brez problemov. Zadnjih par dni ko jo jaz dam spat, protestira, se kobaca bo postelji, pa se 10x dvigne,… jaz res nevem vec kaj naredit. Ko sm ponoci groba do nje,imam pa naslednji dan tako slabo vest,da je grozno. Rada bi jo nudila oporo tudi ponoci in odreagirala socutno,pa res ne vem kako.

Naš odgovor:

Kaksna tezka zgodba in naporna za vas. Si mislim, da imate prav slabo vest, pa vseeno ne zmorete drugace. Ker organsko ne gre… Ja, malcica seveda lahko ze pogresa oceta. Lahko pa gre za sanje. Lahko gre za zobe (toda to bi vedeli). Lahko gre za daljso fazo. Lahko pa da bi ji bolj ustrezala svoja postelja, ste ze poskusili? Lahko pa kar vse skupaj. Karkoli je razlog, je tole izjemno naporno zanjo in za vas.
Ste vedeli, da ce je nas spanec prekinjen in ne spimo 6h v kosu, je otezeno tvorjenje hormona serotonina, ki je odgovoren za obcutke srece? Prekinitve spancev lahko privedejo organsko do depresije. S prekinitvami spancev so celo v zaporih mucili ljudi… Skratka prekinitve spancev vplivajo na vsakogar in to je neizogibno dejstvo. Niste vi krivi, da se v sebi pocutite kot zmaj, ko pridete do hcerke. Gre za telo in hormone. Proti temu ne morete nic, zal.
Kaj pa lahko storite? Glede na opis situacije vam toplo priporocam, da uporabite ljudi okoli sebe. Torej poklicite starse, prijatelje, tasce, varuske… Kogarkoli, ob komur se vi in vasa hci pocutite dobro. Druzite se, da bo morebitne znance sprejela tudi ona. Potem pa te osebe, ali raje eno osebo povabite k sebi. Naj vas zamenja en del noci. Ali pa si razdelite noc. Vsekakor naredite vse, kar lahko, da se naspite.
Ko boste poskrbeli za fizicno plat, pa seveda ostane se custvena. Kako sta s partnerjem? Koliko ga vseeno lahko vkljucite? Kdaj predvidoma pride? Koliko je njemu hudo, ko ga ni? Je o tem ze govoril z vami? Ali pa se boljse s hcerko? Koliko si lahko priznate vi pogresanje in o tem spregovorite tudi s hcerko? Taksne spremembe so stresne za vse. Naredite kar lahko, po tem ko se naspite, da se s partnerjem ponovno umirita, povezeta in skupaj zazivita. Kruto je le to, da ste najbrz zaenkrat tu nemocni, saj okrevanje zahteva svoj cas, na katerega ne morete vplivat. Morda si priznate ta obcutek nemoci in se soocite tudi z njim? Ravno to nemoc pa morda izraza tudi hci. Majhni otroci veliko custev, ki jih nosijo starsi prevzamejo nase in precutijo oziroma pokazejo skozi izlocanje, spanje, hranjenje, bolezen ali kasneje tudi igro….
Bistveno za vas pa je: izprezite to krivdo. Garate na polno. In to brez partnerja in to cele noci. Pa se sem ste prisli po nasvet. Super mami ste in to si prosim veckrat priznajte. Srecno.

Katja Knez Steinbuch,

doktorska kandidatka zakonske in družinske terapije