Otrok, pijača in droge: Svetovanje

Živijo.

Moja prijateljica je alkoholik in jemlje droge že skoraj celo življenje. Nekaj časa je bila ok. Cca 10 let. Sedaj pa ima otroka starega 7 let in je ponovno začela pit in se drogirat.

Težko obdrži službo, nima izpita za avto… Otrok ji je nekje na zadnjem mestu, čeprav se trudi in zgleda kot, da ji je na prvem, samo, ko je trezna….

Laže sebi in drugim. Hodi na zdravljenja in spet nazaj na staro pot.
Kaj takemu človeku pomaga, da se zave, da otrok trpi?
Taki mami ne moreš dat nekaj za brat, da se bo zamislila.
A obstaja sploh kakšna varianta, da bo kdaj bolje?

Jst mam občutek, da bo ostala nekje na cesti kot klošar, ali pa bo umrla.

Je drugače zelo prijazna oseba, ampak se nima rada. Tako da, tudi drugih ne zna imet.
Otrok ima tudi očeta, ki je zelo skrben in se trudi kolikor se lahko.

______________________________________________________________________________________________________________

Spoštovana anonimna,
si predstavljam, koliko nemoči morate čutiti ob tem, ko gledate svojo prijateljico kako se uničuje. Opisano vedenje je precej samodestruktivno.

Sprašujem se, če se vsaj da z njo govoriti o tem, kaj jo tako boli, da posega po substancah?

Kot prijatelji smo lahko rama, na katero se drugi nasloni, kaj več od tega pa ne moremo, saj kot odrasle osebe nosimo odgovornost vsak zase.

Če se vam prijateljica odpre, se lahko počuti vsaj videno in razumljeno v svoji bolečini, kar je že veliko.

Pomembno pa je, da se zavedate, da bi ona potrebovala ogromno podpore (tudi strokovne), da bi se uspela postaviti na noge.
Boli tudi, ko gledate njenega otroka, nedolžno bitje, ki trpi zaradi maminega vedenja.

Sprašujete, kako ji pomagati, da se zave, da otrok trpi… tukaj bi izpostavila, da gospa s svojo zasvojenostjo beži od svoje bolečine, zato tudi otrokove bolečine ne zmore začutiti. Njen prvi odnos je s substancami in otroka zato ne vidi. Ne, da noče, ampak preprosto ne zmore.

Otroke ščiti CSD, v kolikor gre tukaj za ogrožanje in zanemarjanje otroka, lahko zadevo prijavite. To je smiselno predvsem zato, da se prijateljica zave, da gre zares in da njeno vedenje ni sprejemljivo.

Psihološke posledice za otroka zasvojenega starša so namreč lahko hude. Verjamem, da odločitev za ta korak ni enostavna, saj je ne bi želela izgubiti, ampak glede na to, da vas je strah tudi za njo, bi bilo morda smiselno, da se vključijo tudi strokovne službe, saj zgleda, da sama trenutno resnično ne zmore.

Komentar je zapisala psihoterapevtka Pia Jerman.

Najdete nas tudi na Facebooku in Instagramu.