fbpx
Inštitut Vita Bona - telefon: +386 41 609 888

Prispevki

POSEBNI ČAS ZA POVEZOVANJE IN ŠOLA: Svetovanje

/0 Komentarji/in , /Napisal:
POSEBNI ČAS ZA POVEZOVANJE IN ŠOLA
Tudi učitelji so presenečeni kako učinkovito je, če preživijo dve do tri minute po koncu pouka z otrokom. Čeprav se z njim ne pogovarjajo o njegovih težavah v šoli.
Namesto tega lahko vprašajo: »Katero stvar najraje počneš?« in potem delijo svojo najljubšo aktivnost.

Učenci se dobro počutijo, ko tudi učitelji delijo informacije o sebi in pokažejo kakšni so kot oseba in ne samo kot učitelji.

Mnogi učitelji so ugotovili, da se nekaj minut preživetih z učencem po koncu pouka in ob pogovoru o vsakdanjih stvareh hitro pokaže kot učinkovita metoda za zmanjševanje neprimernega obnašanja. Čeprav neprimernega obnašanja med pogovorom niti ne omenijo.
Jane Nelsen omeni primer učiteljice, ki jo je skrbelo za učenko, ki ni opravljala niti domačih nalog niti nalog, ki jih je dobila v razredu. Večkrat je tudi jasno pokazala sovražnost do učiteljice z neprimernimi komentarji in jeznimi pogledi.
Nekega dne jo je učiteljica prosila, da ostane po končani uri. Učenka je ostala, vendar učiteljica ni omenila njenega težavnega in neprimernega obnašanja. Namesto tega jo je vprašala o najbolj zabavni stvari, ki jo je počela prejšnji večer. Ker ji učenka ni želela odgovoriti, ji je učiteljica pričela razlagati o najbolj zabavni stvari, ki jo je sama počela s svojo družino prejšnji večer. Ko učenka še zmeraj ni kazala zanimanja za pogovor, ji je učiteljica rekla, da lahko gre, da pa bo zelo rada slišala kaj učenka počne za zabavo v prostem času, če ji bo kdaj želela povedati.

Učiteljica se je počutila razočarano, saj je menila, da se je trudila zaman, vendar je že naslednji dan opazila, da se je učenkin odnos spremenil, saj ni več kazala sovražnosti do učiteljice.

Po pouku je učenka učiteljici sama pokazala sliko sebe in prijateljice na kolesu, ki jo je narisala. Povedala je, da je bila to najbolj zabavna stvar, ki jo počela prejšnji dan. Tudi učiteljica je povedala kaj zabavnega je počela prejšnji večer.
Če analizirate to zgodbo, vidite, da ima lahko že tako kratek in na prvi pogled brezpredmeten pogovor, velik učinek. Otrok se počuti izpostavljenega in morda celo zavrača posebno pozornost, ki jo dobiva, saj lahko meni, da bo namenjena iskanju krivca in morebitni pridigi. Ko učitelj ignorira težavno obnašanje in ga niti ne omeni, je otrok presenečen. Presenečen je tudi zato, ker odrasli otroke pogosto sprašujemo o njihovem življenju, vendar redko povemo kaj o sebi.

Ko odrasli delimo informacije o sebi z otroki, jim dajemo občutek enakovrednosti, pomembnosti in obojestranskega spoštovanja.

Krasno bi bilo, če bi učitelji lahko preživeli nekaj minut posebnega časa z vsakim učencem. Začnete lahko z učenci, ki imajo največ težav ali pa potrebujejo več opogumljanja… Vendar poskrbite, da si v teku šolskega leta vzamete čas za vsakega učenca.
Mnogi učitelji se pritožujejo, da za poseben čas nimajo časa. Vsekakor je res, da so učitelji pod močnim pritiskom, da pomagajo učencem pri šolskem delu in temu namenjajo največ časa. Vendar učitelji, ki se zavedajo, da je opogumljanje otroka enako pomembno kot uspešno opravljanje šolskega dela, najdejo čas za poseben čas za povezovanje tudi med raznimi tihimi aktivnostmi.
Besedilo je izsek iz knjige Pozitivna disciplina, ki jo je napisala Jane Nelsen, ustanoviteljica načel Pozitivne discipline, prevedla in priredila ga je Barbara Holcman.
Najdete nas tudi na Facebooku.

POSEBNI ČAS ZA POVEZOVANJE: Svetovanje za starševstvo

/0 Komentarji/in , /Napisal:
POSEBNI ČAS ZA POVEZOVANJE
Ena izmed najbolj opogumljajočih stvari, ki jih starši lahko naredijo za svoje otroke, je da v naprej določijo termin za posebni čas za povezovanje. Tudi če že preživljate veliko časa s svojimi otroci obstaja razlika med časom, ki ga morate preživeti skupaj, časom, kjer se priložnostno skupaj zabavate in časom, ki ste ga posebej odredili za skupno druženje in povezovanje.
Otroci mlajši od dveh let potrebujejo veliko vašega časa in še niso dovolj stari, da bi razumeli odrejen posebni čas. Dokler občutijo vaše navdušenje in uživanje v skupnih aktivnostih, določen posebni čas ni potreben. Med drugim in šestim letom pa otroci potrebujejo vsaj 10 minut na dan vašega posebnega časa na katerega lahko računajo.

Če si lahko vzamete več časa, še boljše, vendar boste presenečeni kako magičnih je lahko teh 10 minut posebnega časa na dan.

Med šestim in dvanajstim letom otroci več ne potrebujejo posebnega časa vsak dan (sami presodite kdaj pridejo do te točke)… Vendar bodo verjetno računali vsaj na 30 minut na teden. Dolžina posebnega časa in s kakšnimi aktivnostmi je ta čas zapolnjen je odvisno od vsake družine. Lahko je to skupni čas preživet ob malici po prihodu iz šole ali pa ena ura vsako nedeljo popoldan. Pomembno je, da otroci točno vedo kdaj lahko računajo, da ste si vzeli čas samo za njih.
Ne pustite se prepričati, da si najstniki ne želijo posebnega časa z vami. V tem obdobju so prijatelji pomembnejši od družine, vendar, ko postajajo starejši, postaja tudi družina spet vse pomembnejša. Če vaš najstnik nima idej kako preživeti poseben čas z vami, mu nekaj aktivnosti predlagajte.
Najstniki radi jedo, zato se lahko ponudite, da boste peljali vašega najstnika na zajtrk ali kosilo. Pomembno je, da najdete takšno aktivnost, ki se je bo vaš najstnik veselil.

ZAKAJ JE POSEBNI ČAS VZPODBUDEN ZA OTROKA:

1. Otroci čutijo povezanost, ko lahko računajo na vnaprej določen čas z vami. Čutijo, da so vam pomembni, kar posledično zmanjša potrebo po neprimernem obnašanju, kot načinu iskanja pozornosti in občutka pomembnosti.
2. Vnaprej določen posebni čas je tudi za starše opomnik zakaj so se sploh odločili imeti otroke – da se z njimi zabavajo.
3. Ko ste zaposleni in otroci potrebujejo vašo pozornost, bodo lažje sprejeli da v tem trenutku nimate časa za njih, če boste rekli: »Oprosti srček, sedaj ne morem, vendar se res veselim najinega posebnega časa ob 4.30.«
4. Posebni čas načrtujte skupaj z otroci in naredite seznam aktivnosti, ki jih želite skupaj početi. Ko delate seznam najdite čim več aktivnosti. Pozneje pa jih razporedite glede na to katere so vam bolj ali manj všeč, za katere potrebujete denar, itn. Na primer, če kakšna aktivnost stane več denarja, jo dajte na seznam stvari za katere je treba varčevati, če katera aktivnost traja dlje kot 30 minut, jo dajte na seznam aktivnosti za takrat, ko boste določili daljši poseben čas.

Med posebnim časom za povezovanje izklopite telefon in s tem dodatno poudarite, da je to zelo poseben, neprekinjen čas, ki ga aktivno preživljate z otrokom.

Lahko pa telefon pustite prižgan in v primeru klica odgovorite nanj z besedami: »Se opravičujem, sedaj se ne morem pogovarjati. Sedaj je moj posebni čas za ______(ime otroka).« Na ta način otroku dajete jasen signal, da vam je skupni čas pomemben.
Del koncepta posebnega čas je lahko tudi del večerne rutine, čeprav naj ne zamenja večerne rutine v celoti. Tako poda avtorica primer gospe Brunner, ki je vsak večer pred spanjem svoje otroke vprašala naj podelijo najbolj žalostno in najbolj veselo stvar, ki se jim je v dnevu zgodila. Potem je sama z njimi delila svoje občutke o najbolj veselem in žalostnem dogodku dneva.
Njeni otroci so najprej uporabili priložnost, da so se pritoževali nad žalostnimi stvarmi, včasih so tudi jokali. Takrat je potrpežljivo počakala, da so se pomirili in potem jim je rekla:«Vesela sem, da deliš svoje občutke z mano. Jutri, ko boš manj razburjen, se bova spet pogovorila in morda našla kakšno rešitev za tvojo težavo. Zdaj mi pa povej o tvojem najbolj veselem dogodku danes.« Če se otrok ni mogel spomniti najsrečnejše stvari, je gospa Bruner še enkrat povedala svojo.
Ko so se otroci navadili na to novo rutino, so žalostne in slabe stvari začeli razlagati manj razburjeno. Pripravljene pa so imeli tudi ideje o rešitvah ali pa celo o tem kako se takšni težavi v prihodnosti izogniti. Kmalu so začeli uživati pri deljenju svojih veselih trenutkov bolj kot pri deljenju žalostnih.
Besedilo je izsek iz knjige Pozitivna disciplina, ki jo je napisala Jane Nelsen, ustanoviteljica načel Pozitivne discipline, prevedla in priredila ga je Barbara Holcman.
Najdete nas tudi na Facebooku.

Nadlegovanje preko spleta: Svetovanje za starševstvo

/0 Komentarji/in /Napisal:
Nadlegovanje preko spleta
Slučajno sva z možem videla, da preko spleta, najino hči staro 12 let nagovarja moški (star 40 let) in sicer da bi mu poslala slike mednožja, da bi si “božala” svojo…, da bi ji jo on…ipd.. Hči mu je odgovarjala da si ne upa, da jo je strah ipd.. Resno razmišljam, da bi vse skupaj prijavila na policiji. Čaka pa naju seveda resen pogovor s hčero.
Kako to speljati? O tem sva se sicer že pogovarjali, o tovrstnih pasteh na spletu, tudi o ne pošiljanju slik ipd..
Pa vseeno, me zanima vaše mnenje. Gre pa za FB in messenger.
_________________________________________________________________________________________________________________________
Draga mami, mi je žal, da ste skasirali toliko obsojanja…v resnici tudi dajanje obsojanja pedofilom ne naredi prave akcije… ampak ta tema zbudi toliko jeze v nas, ki smo nemočni in bi radi zascitili vaso hci in nase otroke hkrati…
Brezpredmetno je online razpravljati, ali je prav/ne, da ima vaša hci fb. Na to temo vam sicer predlagam kak pogovor z g Petrom Topicem, ali pa obisk njegovih predavanj… tam boste našli pravo mero, kaj je zanjo in za vas ok oz. bolj varno…

Mene pa bolj zanima, kako to da oklevate.

Česa se pri prijavi bojite?
Spodbujanje mladoletne osebe, (oz sploh pod 14) k pošiljanju spolne vsebine je kristalno jasno kaznivo dejanje.
In za vašega otroka gre… da tudi ona izve, da je to kaznivo… je vas strah, ali vas je sram, ste nemočni, nesigurni vase, se bojite kaj bo potem???
Nujno morate priti do svojih občutkov, asap.
Taksna “zamrznitev”, ko ne zmoremo reagirati takoj, se sicer izjemno pogosto zgodi tudi tam, kjer imajo mame same izkušnjo spolne zlorabe. Zato vas močno pozivam, da razmislite, če ste sami doživeli kakšno podobno izkušnjo…. ste bili kdaj v terapevtskem procesu in raziskovali svoja občutja, svojo preteklost?

Če samo slutite, da je nekaj na tem, potem vam svetujem takojšnjo strokovno pomoč – predvsem zato, da boste zmogli zaščititi hčerko.

Namreč če sami nosimo nepredelano spolno zlorabo, je s tem večja možnost, da jo bodo morali predelati naši otroci. Ali pa celo doživeti 😕 temu se reče transgeneracijski prenos travme. Svetujem vam, da si tudi o tem kaj preberete.
Kot tretje pa pomembno – vaša hči absolutno ni v ničemer kriva, da se ji je nalepil na chat spolni nadlegovalec. Za to ni nikoli odgovorna žrtev. To ji morate absolutno povedati! Nisi kriva, ampak dajva pogledati, kaj se je zgodilo… pri tem, da “morate biti mirni” ob vsem…povprašajte jo, če jo je ta gospod privlačil… kaj se dogaja v njej… z njenim telesom.. ali se je v njej zbudila kakšna privlačnost, odzivnost telesa… vse to je namreč možno.

Če je že imela izkušnjo zlorabe, če ste jo imeli vi, če jo je imel kdo poprej, ali pa če samo raziskuje svet spolnosti, je možno, da se je tu zgodila kemija.

Povejte ji, da s tem ni nič narobe. Ampak da je narobe del, ko to izkoristi starejša odrasla oseba. Da je narobe, če jo v kaj sili. Da nihče nima te pravice. Da si zasluzi, da z nekom svojih let razišče te teme, ko bo čas za to, ko bo prostor za nek varnejši odnos. Ne pa z neznancem. Vprašajte jo, kako to, da ji je sploh bil ta del ok. Pozanimajte se, kje je ona. In ne obsojajte je. To je bistveno. Ne zasramujte. Ampak povejte ji jasno, da je to zloraba. Da si zasluzi nekaj drugega in da se mora zavarovat, zaščitit pred ljudmi, ki bi preizkušali iti čez njene meje. Njeno telo je namreč sveto in dragoceno…. da boste lažje vodili ta pogovor, morate prej izprašati sebe, kakšen je vaš odnos do telesa in telesnosti.
Slutim namreč, samo po občutku, da imate tudi vi tukaj kakšne rane. Če me občutek ne vara, ste dobrodošli na terapijo ❤️
Pa srečno, vse bo ok – dobro da ste odkrili stvari pravočasno! Samo pogumno s prijavo in s pogovorom!
Komentar je napisala in uredila družinska terapevtka Katja K. Knez Steinbuch.
Najdete nas tudi na Facebooku.

TERAPEVTSKA IZKUŠNJA

/0 Komentarji/in /Napisal:
TERAPEVTSKA IZKUŠNJA
_______________________________
Čudežev seveda ne delam jaz, pač pa pari, ki se odločijo za terapijo. Kljub temu, da bi najraje končali odnos, se odločijo za zadnjo potezo.
Ta teden me je presenetil par, ki je prišel skupaj prvič.
Gospa je ze bila na nekaj srečanjih in čutila je, da bo partnerja izgubila, ali pa da bi kar ona sama šla.
Tokrat je prišel tudi on. Prvi stavki so bili, da hoče takoj zaključit in da na terapijo ne bo nikoli več prišel. Pripravljen se je bil celo odpovedat svojemu otročku. Bilo je napeto, žalostno in strašljivo.

Pogovarjali smo se, kaj konkretno je njemu tako nesprejemljivo v zvezi in kje se je on odpovedal sebi.

Pri obeh temah je globoko zajokal & priznal, da nikoli ni dobil starševske ljubezni… Iskal je neomejeno svobodo, ki je v resnici nima v sebi.
Ob vsem tem solze…. partnerko je ta svoboda strašila, zanj pa je bila nesprejemljiva njena kontrola in posesivnost, ki je prestopala meje, isto kot so to počeli že drugi – njemu, ko je bil še otrok.
Jokal je on in jokala je ona.
Iz sočutja do njegovega otročka (njega, ko je bil majhen)…. prišli smo do nje, do njene kontrole in želje po tem, da pomaga njemu. Do njene majhne punčke, ki je odraščala v takšnih nepredvidljivih razmerah, da je bilo prevzemanje kontrole edino varno. In jokal je z njo tudi on.

Ugotovili smo, da sta neverjetno kompatibilna, globoko povezana v najhujših ranah in v resnici zelo sočutna.

Priznam, na terapiji zame kot za terapevta totalno ganljiv moment in čudovita izkušnja – ko vidiš, da obrambe lahko padejo in ostane le Ljubezen. Ugotovili smo, da sta se prej prepirala zato, ker sta bila oba spregledana – spregledala sta svoje rane, vsak pri sebi in drug pri drugem. Ko sta začela celiti svoje rane, sta lahko pogledala tudi drug k drugemu. In jokala skupaj. Se odločila, da je vredno vztrajat. In prvic poskusiti predelat vzorce, ki sta jih ponavljala že v prejšnjih zvezah.
Gospoda sem na koncu vprašala, če bo še kdaj prišel (je dobil svobodo izbire, ki jo je pogrešal doma) in njegov odgovor je bil, da zdaj bi prosil za terapijo, če mu je ne bi omogočila.
Če ste v partnerski stiski in bi na momente najraje odšli in se sprašujete, ali je vse sploh smiselno…. je!
Vredno je, če sta oba za in zares pripravljena na delo. Samo vi si lahko pomagate in delate nove stvari v svojem življenju, drugače.
Če je pretežko, poiščite pomoč izkušenega terapevta.  Če si to želita oba je pred vami čudovita izkušnja.  Vredno je. ❤️
Prispevek je napisala in uredila družinska terapevtka Katja K. Knez Steinbuch.
Najdete nas tudi na Facebooku in Instagramu.

Znašla sem se v odnosu z nasilnim partnerjem in brez denarja: Svetovanje za partnerstvo

/0 Komentarji/in /Napisal:
Pozdravljeni,
Znašla sem se v taki situaciji, ko več ne vem kaj narediti. S partnerjem sva skupaj 7 leto. Imava dva skupna otroka in vsak otroke iz prejšnje zveze. Težava je v tem da sem se ohladila do njega zaradi stalnega metanja iz stanovanja, razbijanja stvari v pričo otrok, njegovega bežanje od doma, Oz. umikanja stran od nas. Na začetku je bilo vse ok, zdaj pa vsak dan z težavo preživljam. On je na antidepresivih katere redno menja. Zdaj pa se ta podražitev vsega skupaj, položnice… Obupana sem, priznam tudi jaz že malo depresivna. Pred kratkim sem izgubila tudi mamo in se borim tudi s tem in ne morem preboleti njene smrti. Na socialni sem povedala kaj se dogaja doma in jih prosila za anonimno prijavo, ampak odgovor je bil, da brez partnerja ne morem tega narediti. Naj povem da stran ne morem ker ves denar dam za položnice. Kako se spopasti s tem?
.
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________
.
Spoštovana,
hvala za vaše zaupanje in potrpežljivost za odgovor.
Čuti se, da ste na robu z močmi.
.

Ko človek bere vaše besede, se lahko poučiti zelo nemočno, tako kot vi, hkrati pa nas lahko postane tudi strah, ko omenjate, da vaš partner razbija po hiši v pričo vaših otrok.

.
Tudi za otroke je lahko ta situacija neznosna, saj doživljajo nasilje in tesnobo. Če je vaš partner nasilen do vas in do otrok, je vsekakor to treba prijaviti na CSD, policijo …
Če se počutite čisto fizično in psihično nemočni oziroma depresivni, bi tudi vam svetoval psihiatrično farmakološko pomoč. Veliko je predsodkov glede tega, ampak seveda lahko človeka v stiski stabilizira in mu da dodatno moč, da premaga težje ovire v življenju.
Izreči vam moram tudi sožalje za vašo mater! Ob vseh stiskah vas je doletelo še to, kar je lahko zelo hudo.
Če si želite oditi od partnerja, ker se ne počutite več varno, so na voljo tudi varne hiše in drugi krizni centri. Svetoval bi vam, da pokličete tudi tja, če čutite to potrebo.
Svetoval bi vam tudi vključitev v individualno terapijo (morda skupaj s starejšimi otroki …). Obstajajo tudi cenejše terapije (Frančiškanski družinski inštitut, ŠRCD, ZPM Moste …).
.
Na terapiji običajno delamo le na tem, kako se lahko človek prebije skozi stisko in težke čase ter ohrani tisto notranjo moč, za katero je treba verjeti, da jo ima. Na terapiji terapevti nikoli ne obupamo nad osebo in ji nenehno poskušamo stati ob strani! Vabljeni ste seveda tudi k nam!
.
Vse dobro vam želim,
Zmago Švajncer Vrečko,
individualna, partnerska/zakonska in družinska terapija
.
Podoben članek najdete tudi TUKAJ.
.
Najdete nas tudi na Facebooku in Instagramu.

Kako predelati odnos s starši: Svetovanje

/0 Komentarji/in /Napisal:
Pozdravljeni. Moje vprašanje se nanaša na odnos starši – odrasel otrok. Kje začeti, ko se zaveš, da ti starši kot osebe niso všeč? Ko nimaš nič skupnega. Ne poglede na svet, ne poglede na starševstvo. Na obiskih komaj čakaš, da greš. Še po telefonu se pogosto zapleteš v kreg, ker ti solijo pamet. Non stop moraš postavljati meje, ker nikoli ne dojamejo, kaj dejansko počnejo. Vzdržuješ nek kavarniški odnos, vendar ti je težko, ker veš, da nikoli ne bo to, kar bi si želel. Pristen, avtentičen, odkrit odnos. Kaj narediti s tem zavedanjem? Kako ga predelati in se ozdraviti? Hvala.
_________________________________________________________________________________________________________________________________
Spoštovani,
sprašujete nas, kako predelati odnos s starši, oziroma kako se ozdraviti. To vprašanje je res pomembno in veliko ljudi si ga lahko postavi. Na hitro vam lahko priporočam naslednje.
.

Včasih so odnosi tako toksični, da jih je težko reševati.

.
Kako ugotovite, kaj je preveč, lahko najdete v knjigi Susan Forward: Strupeni starši. V tej knjigi dobite precej idej, kako zavarovati sebe in postaviti meje staršem.
Tudi sicer vam priporočam, da doma delate na sebi, npr. berete kvalitetne knjige o odnosih (recimo, knjige dr. Gostečnika; še posebej na vašo temo pa Susan Forward: Strupeni starši), redno izvajate telesno aktivacijo, šport (da se tudi naše telo lahko bolj organsko umiri in se relacijska travma počasi začne predelovati), se obdate z dobrimi prijatelji in gradite sedanje pristne odnose (kjer lahko dobite tisto, česar niste dobili od staršev), se morda odločite za terapijo (v sočutnem odnosu s terapevtom lahko dobimo sočutno izkušnjo, ki nam zapolni praznino zaradi staršev, in izžalujete, česar niste dobili od staršev), pojdite na delavnice, predavanja o ustvarjanju boljših odnosov … Sploh pa lahko tudi otrokom zavestno date tisto, kar je vam primanjkovalo s starši. Tako lahko mi kot starši zelo poskrbimo zase, ko ljubeznivo skrbimo za svoje malčke in jim damo nekaj, česar nismo imeli.

.

V vaših besedah se čuti veliko nemoči, žalosti in upravičene jeze, ker se zavedate, da s starši nimate nič skupnega in da nikoli ne dojamejo, da ne smejo iti preko vaših mej.

.
Tak odnos je lahko izjemno izčrpujoč in vam pobere dosti energije, česar si vsekakor ne zaslužite. Morda imate občutek, da vas starši sploh ne spoštujejo, če se z vami nikoli ne strinjajo. A v večini primerov samo oni zaradi svojih ran ne zmorejo pokazati osnove, ki vam pripada: da ste slišani in uzrti. Če pa prepoznavate, da so prav manipulatorski in toksični, potem imate pravico, da se na obiskih zavarujete in ob takem vedenju tudi odidete. To si lahko dovolite in se ne rabite zaradi tega kriviti. Ni vam treba trpeti ob ljudeh, ki vas ne cenijo.
Ti odhodi so lahko zelo boleči, ker gre za vaše starše, in je normalno, da ob tem pride pogrešanje pristnega odnosa … Kako vam je zdržati z občutki pogrešanja? Kako bi bilo v tistih trenutkih poskrbeti zase (tudi z upoštevanjem zgornjih nasvetov)? Torej: normalno je, da pridejo občutki pogrešanja in normalno je, da vam ni lahko. Lahko se samo počasi naučite, kako je biti s temi občutki, jih v telesu prepoznati, izraziti, dati iz sebe…
Ko pravite, da veste, da vaš odnos z njimi nikoli ne bo pristen, avtentičen, bi človek lahko samo jokal. Starši, ki naj bi bili naše največje zavetje, so lahko včasih naši sovražniki, in to je res boleče. Zaupam v vas, da lahko premagate tudi to bolečino zavrnitve in nenehnega napora, truda, boja s starši, ki niso na vaši strani. Je pa to lahko včasih dolg proces in brez sočutne podpore ne gre.
Na voljo smo vam tudi za več strokovno sočutne pomoči!
Vse dobro vam želim.
Komentar je zapisal terapevt Zmago Švajncer Vrečko
Podoben članek najdete tudi TUKAJ.
Najdete nas tudi na Facebooku in Instagramu.

Primarni družini ne zmore postaviti meje, raje vedno v vse privoli: Svetovanje za partnerstvo

/0 Komentarji/in /Napisal:
Lep pozdrav. Zanimajo me vaša mnenja in morebitni nasveti, kako postopati v dani situaciji.
Naj najprej omenim, da imam res najboljšega moža na svetu. Imava super odnos, se veliko pogovarjava, le njegovi domači pričakujejo, da jim je glede vsega na voljo. V tem delu se ne zmoreva pogovarjati o postavitvi mej, ker mož raje vedno privoli v vse.
Z možem sva se pred dvema letoma zaradi dela preselila v mesto v najemno stanovanje, kjer sva cež teden ko delava, vikende pa redko preživljamo v stanovanju.
Lansko leto je moževa sestra (25 let) izrazila zeljo, da bi prišla prespat vikend v stanovanje, ker se zaradi celodnevnega dela ne bi vozila domov (35 min).
Noben problem.
Vendar se je lansko leto potem to prihajanje, kadar sva midva odšla, začelo vsak vikend, dokler sama nisem začela vihat nosa. Nato je mož občasno sestri rekel, da ostaneva in je vmes kak vikend zaradi tega ni bilo.
.

Ko je prišla prvič, sem ji na kavč nastavila vso potrebno posteljnino, vendar je punca vedno spala v najini postelji. Tudi družbo je imela v stanovanju (koga ne vem).

.
Ko sem možu povedala, da ne želim, da spi v postelji, se mi je čudil, zakaj tega ne dovolim, saj vendar ni kužna in še sestra je (kljub temu, da prihaja iz dela iz zdravstva in je bil vrhunec korone). Ker sem videla, da mož svoji sestri ne bo postavil meje, sem po dolgem razmišljanju, sestri vljudno napisala, da v kolikor se bo potrebovala prenočišče, jo prosim da spi na kavču in da naj ne vozi drugih ljudi v stanovanje. V stanovanju smo z dojenčkom in se mi to ne zdi primerno. Pred tem sem v stanovanju našla več pomanjkljivosti, razbitine kozarca na tleh, polita tla in pult itd. Že to mi ne da miru, saj bi sama, če bi se mi karkoli takega zgodilo drugje, povedala in se opravičila.
Kljub temu, da sem ji rekla naj spalnice ne uporablja, sem pozimi našla odprto okno.
V redu. Konec leta se je začasno to ustavilo. Letos pa se je spet začelo. In sedaj spet prihaja vsak vikend. Mož ji vozi ključe domov in po njih. No, razlog je pac delo nočno/dežurno/večdnevno, ne vem. Sedaj ima punca nekakšne “težave”, kolikor spremljam situacijo. Vse to ima strogo pod nadzor tašča in punca očitno nima nobene zdravstvene težave, jo bo pa bolano naredila ravno njena mama (ki jo tudi vozi okrog zdravnikov in z zdravniki komunicira ona). V to je prepričala vse okrog sebe, in odgovor mojega moža je, da ji sedaj vsaj tako lahko pomagava, da zaradi utrujenosti prespi. Kolikor spremljam ima punca neko psihično težavo, oz. se ne upajo doma pogovoriti in se stvari projicirajo na druge sfere. Ampak težava ostaja moj mož in njegova sestra (mama).
.

Po pogovoru še vedno vztraja pri tem, da je to njegova sestra in se je on tako odločil, da lahko prespi itd. Jaz sem vztrajala, da se z njo pogovori, postavi mejo… Ker nočem, da kdorkoli prihaja v stanovanje, kadar nas ni tam. Ampak, žal neuspešno.

.
Sestre drugače ni nikoli na obisk, ne pride niti do svoje krščenke, zato jo vidimo samo, kadar gremo k njim domov na obisk, pa se to se je nazadnje umaknila in niti kosila ni z nami.
Prosim za nasvete in mnenja. Z možem se poskusim pogovarjati o tem, ampak žal vse preveč verjame svoji manipulantski mami, ki svoje otroke izigrava.
Na kak način naj pristopim? Mož do sedaj pri svoji družini ni postavljal nobenih mej, sedaj pa je v razcepu med mano in sestro (mamo)… Kar seveda ni enostavno, saj nas ima vse rad. Ampak, če ni zmožen mož v tej situaciji postaviti meje, jo bom pa jaz. Ker sestre drugače ne vidim oz. se tako umakne, razmišljam, da ji napišem vljudno, prijazno, asertivno pismo, vendar nimam ideje kako in s kakšnimi besedami naj to izpeljem.
Dodajam se tole iz zadnjega vikenda: na tleh sem ob čiščenju našla tableto.
Ne vem, za kakšno tableto gre (saj jih baje trenutno jemlje)… Mogoče samo kak vitamin, ampak tako daleč niti ni pomembno, saj moj 11-mesecni otrok plazi po tleh in vse kar najde, daje v usta.
Tako sem se že zmešana, da mi ni več jasno, ali samo kompliciram, kot mi reče mož, ali to res ni normalno? Ko sem mu povedala za tableto, ni komentiral ničesar.
Moje mnenje je, da to ni normalno, da vse vikende, ko nas ne bo, in izključno samo takrat, izrabila za bivanje v našem stanovanju. Mislim, da ima punca sama problem, da ne more biti doma, kljub svojemu stanovanju… Vendar zato ne bomo mi v nedogled imeli na voljo našega stanovanja ?
____________________________________________________________________________________________________________________________________
Spoštovana,
v vašem pisanju je čutiti veliko stiske in ujetosti v skorajda brezizhodni situaciji. Verjamem, da lahko občutite veliko besa na sestro, taščo in včasih tudi moža, čeprav pravite, da imata ljubeče razmerje.
Strah nas lahko postane, ko govorite, da njegova sestra dela v zdravstvu in je v času pandemije spala v vaši postelji, hkrati pa so bile na tleh tablete, ki jih lahko vaš otročiček pogoltne, čeprav ne veste, za katere gre…
.

Občutiti je veliko neslišanosti od vašega moža. Toliko razočaranja lahko človek tukaj čuti, ko ima občutek, da se mora sam boriti zase in tudi za varnost svojega otroka, saj ne veste tudi, za katere tablete gre.

.
Terapevtsko delujem z ogromno pari, kjer se dogaja to – moški težje postavi meje svoji družini in žena se lahko počuti ob njem nevidno, nespoštovano in necenjeno.
Lažje bi vam bilo, če bi bil vaš mož na vaši strani in tudi prepovedal svoji sestri vsaj spanje v vajini postelji, če vam to tako veliko pomeni, kar je seveda normalno.
Seveda nas je lahko tudi strah, ali ima njegova sestra morda res kakšno duševno motnjo, o kateri njegova družina ne želi govoriti. Upam sicer, da ne, saj si tega nihče ne zasluži.
Dobro bi bilo, da se vsa družina odkrito pogovori o tem, ker zdaj ne veste, kaj se zares dogaja. Tudi to je nekoliko nenavadno, da vas sestra niti ne pozdravi na skupnih kosilih.
Svetoval bi vam zakonsko terapijo. V varnem okolju bi med drugim delali na tem, da vaš partner začuti vašo stisko in vas začne bolj upoštevati. V igri je tudi varnost vašega otroka.
Moški je lahko velikokrat razdeljen med dva družinska sistema. Je pa vedno odgovornost moškega, da dobi njegova žena občutek, da se je v polnosti odločil zanjo in za njun odnos. Globlje lahko drugače pri ženski govorimo o občutku osamljenosti in zavrnjenosti, kar pa seveda boli.
V vaših besedah je čutiti veliko ljubezni in nam je žal, da imate občutek, da se vaš mož včasih ne postavi na vašo stran.
Vse dobro vam želim,
Zmago Švajncer Vrečko,
individualna, partnerska/zakonska in družinska terapija
.
Najdete nas tudi na Facebooku in Instagramu.
.
Podoben članek preberete tudi TUKAJ.

Iščem dobrega terapevta za prijatelja, ki se vdaja alkoholu: Svetovanje

/0 Komentarji/in /Napisal:
Pozdravljeni!
Iščem predlog za dobrega terapevta za prijatelja, ki se vdaja alkoholu. Sam se (enkrat bolj, drugič manj) zaveda, da ima težave z alkoholom. Vendar hkrati priznava, da tako utaplja svoje tegobe. Zaradi težkega otroštva in poniževalnega odnosa staršev ima izjemno porušeno samopodobo. Sicer je dobričina, marljiv in zelo družaben, a navznotraj izjemno samokritičen, obremenjen in zaskrbljen. Težko izraža svoje težave, saj je vzgojen, da moški ne jamrajo, a ko se odpre, kar bruha iz njega. Od mene pogosto sliši dobre besede, a si želim, da bi mu tudi strokovnjak pomagal poiskati pravo pot samospoštovanja in vere vase, da bo začel verjet, da je vreden.
Hvala za predloge!
___________________________________________________________________________________________________________________________________
Pozdravljeni, kontakte naših terapevtov najdete TUKAJ. Sicer s to temo delamo vsi ZDT terapevti, morda več Andreja Tasič, zakonska in družinska terapija, pa tudi pri nas na Druzinska terapija – Vita Bona.
.

Sicer pa se mi zdi pomembno, da gospod poišče pomoč sam.

.
Namreč dokler boste vi urejali terapevta in morda se kaj drugega, ga lahko to drzi v tej odvisniski poziciji in še ne rabi zares poskrbeti zase – žal je pri zasvojenostih pri mnogih tako, da pomoč sami poiščejo šele takrat, ko je že prepozno in so izgubili že veliko odnosov.
Nujno ob terapevtskem zdravljenju priporočamo tudi AA skupine, ki jih najdete marsikje v Sloveniji.
Srčno upam, da se za pomoč odloči tudi gospod, ne le vi.
Srečno obema!
Komentar je zapisala družinska terapevtka Katja K. Knez Steinbuch.
____________________________________________________________________________________________________________________________________
Spoštovani,
vidi se, da vam ni lahko, saj gre za vašega prijatelja, hkrati pa pravite, da imate tudi že sami s tem izkušnje v primarni družini in res dobro veste, kako je trpeti zaradi težav z alkoholom. Dostikrat bi želeli za najbližje, da jim lahko nekako pomagamo, omilimo njihovo stisko, čutimo, da trpijo, in se potem počutimo tudi nemočne, ko zares ne želijo sprejeti naše pomoči … Včasih bi najraje kar obupali …
.

Morda se vam čisto na čustveni ravni pojavljajo enaki občutki kot takrat v družini, ko ste videli, da je nekdo imel težave zaradi alkohola, pa ste bili čisto nemočni, ker se morda ni dalo kaj zares spremeniti ali vas pa druga stran ni poslušala.

.
In zdaj se zgodba morda ponavlja … Za drugega, ki ga imamo radi, želimo le najlepše, grozljiv pa je lahko občutek, ko vidiš pred seboj človeka, ki ga imaš neizmerno rad in pred tvojimi očmi propada …
Tako kot pa je bilo že omenjeno, pa se ne da veliko narediti oziroma spremeniti, če on ne bo sprejel odgovornosti za svoje življenje in poskušal nekaj tudi spremeniti glede svojih težav z alkoholom. Na terapevtskih srečanjih, ki jih izvajam, sem tudi že doživel, da včasih ena stran postavi drugi ultimat: ali boš prenehal s pijačo ali pa grem, ker tako ne morem več živeti, ker trpiva oba zaradi tvoje odvisnosti. Seveda je to skrajni primer in morda ne velja za vas … Vendar včasih enostavno ni druge možnosti in veliko zakonov se je tudi tako uredilo. Seveda pa je pri vas tudi drugače, ker gre za vašega prijatelja.
Na strani ZDT boste našli terapevte, ki delujemo po relacijsko terapevtski metodi. Navsezadnje včasih na terapijo gredo tudi prijatelji skupaj, če ena stran potrebuje podporo druge strani, saj jo je biti sama preveč strah ali sram …
Vse dobro vam želim,
Zmago Švajncer Vrečko, zakonski in družinski terapevt stažist.
Najdete nas tudi na Facebooku in Instgramu.
Podoben članek lahko preberete TUKAJ.

Obsedenost s socialnimi omrežji, odtujenost: Svetovanje za partnerstvo

/0 Komentarji/in /Napisal:
Vprašanje: Obsedenost s socialnim omrežjem, odtujenost
Z partnerjem sva skupaj 4 leta. Zelo hitro sem bila noseča, zato imava 3 letnega sina in 3 mesece starega dojenčka. Že na začetku zveze sva imela nekaj problemov.
– sledenje ogromno golim ženskam na IG, gledanje teh žensk in lajkanje slik. Tudi nekaj dopisovanja je bilo s strani druge osebe. Pa sva se pogovorila, jasno sem povedala da me to moti. Ko sem rodila prvega sina od njega nisem imela veliko podpore. Ne finančne, niti psihične. Nobenih lepih besed, nič cartanja, vse manj pogovora, telefona pa čedalje več.
Njegov dan je izgledal tako, da je prišel odšel ob 6:00 v službo, domov prišel po npr. 12 urah dela, šel na stranišče za 30-45minut, šel na balkon, kadil in bil na telefonu. Tako je bilo iz dneva v dan, meseca v mesec. Vmes se je malo poigral z sinom, ampak daleč od tiste pristne igre, ki jo otrok potrebuje.
Moj mož ime strasten hobi in na internetu večinoma gleda te zadeve, ki se tičejo hobija.  Ampak, to je šlo čez mejo. Na telefonu preživi praktično cel dan. Tudi zvečer v postelji leži stran od mene (češ da mu odgovarja ta položaj) in ali gleda tv v tišini ali pa je na telefonu.
.

No ko sem bila noseča 37 tednov sem ga zalotila kako v kopalnici zopet gleda druge ženske, ko ga vprašam, kdo je to odgovori z nevem oz. Noče povedati.

.
Torej najini glavni problemi so:
1. Kaj naj si mislim o tem, da sem sama za oba otroka do večera, pride domov, gre na stranišče, telefon, cigaret, telefon, cigaret, telefon, cigaret? In gledanje drugih žensk po socialnih omrežjih.
Tudi jaz potrebujem pavzo, tudi jaz bi rada si eno uro odpočila.
2 Najino spolno življenje je postalo žalostno. V vse ga morem prepričati jaz, začeti jaz. Drugače lahko sploh nikoli več ne bova. Ker zgleda nima potrebe. Tudi nikoli me ne pohvali, karkoli skuham, tudi če se uredim. Morda je rekel da sem danes lepa 1x v 4 letih.
3 Sicer je zelo šparovna oseba, ampak denar raje nameni v svoj hobi, kakor da bi nas kdaj peljal na kakšen dvodnevni oddih ali pa na kakšen izlet kjer lahko ostanemo en dan. Jaz otroka poleti sama peljem na morje, žal si sama ne morem privoščiti, da otroka peljem še kam drugam..
4 Pogovor ne pomaga. Ko se hočem pogovoriti me ignorira. 10 minut mu govorim, samo v tišini posluša in ne reče popolnoma nič. To me spravi v jok in se mi zdi, da ker sem po porodu me vodi v poporodno depresijo.
Imam prevelika pričakovanja?

.

Želim si le, da zmanjša čas za telefon, se več igra z otrokom. Želim si pogovora, da preneha s skrivanjem in  gledanjem drugih žensk, ker praktično mislim, da je na Instagram profilu cel večer.

.
In kaj narediti, če tega ne morem spremeniti? Ko sem mu rekla ali Instagram ali jaz mi je dal jasno vedeti da Inastagram. Ali gre za obsedenost?
_____________________________________________________________________________________________________________________________
Spoštovana!
Ko pišete, se čuti, da ste v veliki stiski. Počutite se brezizhodno, hkrati pa ga imate še zmeraj radi in bi neskončno radi, da se vaš partner spremeni. Seveda mora biti zelo boleče za žensko, če nenehno čuti, kako jo partner, ki bi na nek način moral biti v tisti globini intimnosti najbližja oseba, ignorira …
Počutite se lahko zanemarjeno, odvečno in ničvredno … In koliko je tukaj prisotnega nekega trpljenja, ko se človek trudi, da bi res bilo drugače, da bi partner poskrbel zate in za dva majhna otroka, on pa kar ignorira vso to situacijo …
Če vas prav razumem, ste poskušali že vse in nič ni zaleglo. V teh primerih se svetuje partnerska terapija, ampak vaš partner resnično mora biti pripravljen nekaj spremeniti. Vsekakor je težko v takšni zvezi, saj se nenehno počutiš odrinjeno in spregledano …
.

Verjamem, da se trudite po najboljših močeh biti odlična mati, hoditi na morje sami, skrbeti za otroke, vendar pa ostaja tista neka praznina, osnovno pogrešanje bližnje osebe …

.
Vaš partner mora začutiti, da ne more z vami kakorkoli ravnati. To je bistveno. Da si odločno vzamete tisti osnovni prostor zase in na neki skrajni točki tudi začnete postavljati ultimate. Verjetno so vam tako svetovali tudi drugi in verjetno boste prejeli podobne komentarje tukaj …
Kako lahko vi pridobite večjo notranjo moč in občutek vrednosti, da z vami najbližja oseba ne more kar tako ravnati?
Kako lahko vi začnete postavljati določene meje, da vas druga bližnja oseba začne postavljati na 1. mesto pred svoj hobi, instagram, stranišče, kajenje, čas zase …?
To je bistvenega pomena. Verjamem, da je v vas tista določena osnovna moč, ki le mora pogledati na dan in zahtevati od drugih ljudi osnovno spoštovanje. Bistveno je, da vi začutite v sebi, da si več ne dovolite, da z vami nekdo tako ravna.
.

V določenih primerih, ko partner ne želi na terapevtska srečanja, priporočamo tudi individualno terapijo, kjer lahko začnete pridobivati tisto osnovno notranjo moč in drugim ljudem postavljati določene meje.

.
Vse dobro,
Zmago Švajncer Vrečko,
individualna, partnerska/zakonska in družinska terapija
_______________________________________________________________________________________________________________________________
Dodaten komentar gospe:
Doletelo me je pa ravno tisto, kar sem predvidevala,  prebolevam poporodno depresijo in se “fajtam” sama s sabo v glavi. Spremenilo se ni nič, kakšna zakonska terapija (“a si čist nora, preveč bereš forume”.).. Trenutno sem sama v postelji, ker on vsak dan “zaspi” v drugi sobi z sinom in razmišljam kaj bom jutri počela, se pogovarjam sama s seboj in potiho jokam. Misli so temačne, upam, da najdem neko svetlo točko… 🙌 seveda zaradi otrok, ki mi res pomenita vse na svetu.
________________________________________________________________________________________________________________________________
.
Najdete nas tudi na Facebooku in Instagramu.
.
Podoben članek lahko preberete tudi TUKAJ.

Mladoletnik ima diagnosticirano paranoično shizofrenijo, kako naprej: Svetovanje

/0 Komentarji/in /Napisal:

Vprašanje:

Sin partnerja od prijateljice ima diagnosticirano paranoično shizofrenijo, je pa še mladoleten. Veliko o njegovem dosedanjem zdravljenju in trenutnem stanju ne vem (niti prijateljica), razen da ima avdio in vizualne halucinacije, panične napade, včasih misli, da mu kdo želi škodovat – ampak izredno težko ugotovi kaj misli, saj je večino časa tiho.

Je zelo v sebe zaprt in malo govori, veliko časa preživi na računalniku. Partner od prijateljice tega stanja ne jemlje resno, vmes ga skoraj tri leta ni peljal psihiatru. Prijateljico skrbi, kako se bo ta bolezen kazala čez čas, glede na to, da niti ni primerno zdravljena?

Kako nagovoriti partnerja, da je to resno stanje? Pozna kdo kakšno skupino za pomoč svojcem tistih s shizofrenijo? Hvala!

 

___________________________________________________________________________________________________________________________________

 

 

Spoštovani,
žal mi je, da se to dogaja sinu partnerja vaše prijateljice. Vidi se tudi, da vas zelo skrbi tako zanjo, predvsem pa za tega mladega fanta, za katerega bi bilo seveda zelo pomembno, da je deležen rednega psihiatričnega zdravljenja, pregledov ipd.
.

Verjamem, da si partner si lahko zatiska oči, saj to za nikogar ni prijetna tematika, vendar je kljub temu treba nujno poskrbeti za lastnega otroka.

 .
Farmakološka pomoč (jemanje tablet ali prejemanje injekcij …) je v teh primerih, ko gre za različne vrste halucinacij in paničnih napadov, nujno. Človeka lahko to izjemno močno izčrpa, sploh če je še mlajši. Hitreje, kot pride do zdravljenja, hitrejši so tudi učinki zdravljenja in manjše so negativne dolgoročne posledice. Verjamem, da je tisti, ki v tej situaciji najbolj trpi, ravno ta fant … Osebno v terapevtskem procesu delam tudi s klienti, ki so zboleli za shizofrenijo. Zelo pomembno je, da si ob farmakološki pomoči uspejo strukturirati življenje in da dobijo občutek, da imajo nekoga, ki jim v njihovem trpljenju stoji ob strani. Dostikrat je posledica zaprtosti vase odsev določene zanemarjenosti od staršev, čeprav seveda ne želim reči, da to velja za ta primer, saj nimam dovolj podatkov …
Shizofrenija je velikokrat tudi dedna, kar pomeni, da jo je imel tudi morda kdo od njegovih staršev ali starih staršev. Vsekakor je treba tudi redno pregledovati, ali fant jemlje tablete oziroma dobiva injekcije. Poznam veliko ljudi, ki so izjemno uspešni, kljub temu da imajo shizofrenijo. Vendar pa imajo tudi redno farmakološko pomoč, dostikrat pa tudi terapevtsko pomoč, bodisi individualno ali skupinsko. Seveda je lahko pomembna tudi družinska terapija, če svojci prav tako potrebujejo pomoč.
Vse dobro vam želim in upam, da se bo situacija uspešno razrešila,
Komentar je zapisal terapevt Zmago Švajncer Vrečko.
.
Najdete nas tudi na Facebooku in Instagramu.
.
Podoben članek si lahko preberete TUKAJ.
Copyright © 2016 - 2020 - Vita Bona - družinska terapija

Vita bona novice!

Ker želimo biti povezani z vami se naprej, vas vabimo, da se naročite na naše mesečne novice. Od novic se lahko kadarkoli odjavite.



Politika zasebnosti

Spoštujemo vašo zasebnost in se zavezujemo, da bomo osebne podatke, pridobljene prek spletnega informacijskega sistema, skrbno varovali in jih brez vaše privolitve ne bomo posredoval tretji osebi oziroma jih uporabili v druge namene. Ker obstajajo v spletnem informacijskem sistemu določene povezave na druge, zunanje spletne strani, ki niso vezane na nas, ne prevzemamo nobene odgovornosti za zaščito podatkov na teh spletnih straneh.

Hkrati se zavezujemo, da bomo po svojih najboljših možnih močeh varovali podatke in zasebnost obiskovalcev spletne strani .

Da bi preprečili nepooblaščen dostop do pridobljenih podatkov ali njihovo razkritje, ohranili natančnost osebnih podatkov in zagotovili njihovo ustrezno uporabo, uporabljamo ustrezne tehnične in organizacijske postopke za zavarovanje podatkov, ki jih zbiramo.

Več: https://druzinska-terapija.com/politika-zasebnosti/